Več kot polovico morskih psov in raž sredozemskega morja je ogroženih, tretjina pa se jih lovi do meje izumrtja, je pokazala raziskava. Zaskrbljujoče stanje morskih plenilcev je jasen znak propadanja Sredozemskega morja, katerega divji svet je zdesetkan s prekomernim ribolovom, piše v novem poročilu svetovne organizacije za varstvo narave (WWF).

Ob dnevu ozaveščanja o morskih psih (14.julij), je novo WWF-ovo poročilo »Morski psi v krizi: poziv k ukrepanju v Sredozemlju,« pokazalo, da je netrajnosti in včasih nezakonit ribolov ogrozil preživetje morskih psov in raž v celi regiji. Pomanjkanja upravljanja in izvrševanja, slabo voden trg in pomanjkanje podatkov situacijo samo še poslabšujejo.

»Morskim psom v Sredozemlju grozi izumrtje. Njihov hiter upad je resen signal stanja našega morja in rezultat neodgovornih ribolovnih praks, za kar pa so odgovorne vse države. Morski psi so bili del našega morja in kulture tisoč let. V kolikor želimo zagotoviti njihov obstoj tudi v prihodnje, moramo ukrepati zelo hitro,« je dejal Danijel Kanski, vodja morskega programa pri WWF Adriji.

Katere so največje grožnje?

Kot je izpostavljeno v poročilu je prelov največja grožnja sredozemskim morskim psom in ražam, za kar so odgovorne vse vrste ribolova. Dve sredozemski državi prednjačita po ulovu morskih psov: Libija (4260 ton) in Tunizija (4161 ton). Ti državi ulovita okrog trikrat več od Italije (1347 ton) in Egipta (1141 ton). Nekatere vrste se lovijo ciljno in za njih obstaja trg, večina pa jih je ulovljenih kot prilov (nezaželeni ulov), ki se ga vrže nazaj v morje, da ribe poginejo. Več kot 60 vrst je bilo najdenih v vlečnih mrežah, v nekaterih območjih pa morski psi in raže predstavljajo več kot tretjino ulova ulovljenega s parangali.

Ogromne količine so bile ulovljene z visečimi mrežami, ki so ilegalne, a kritično ogrožene velike bele morske pse se lovi z visečimi mrežami. Morski psi in raže predstavljajo pomemben del ulova s trislojnimi mrežami pri malem ribolovu.

Poleg ribolova, ostale grožnje še poslabšujejo skupno stanje morskih psov v Sredozemlju. Med njimi so plastični odpadki, s katerimi se hranijo morski psi, misleč, da gre za hrano ali pa se zapletejo v plastične odpadke, kar lahko privede do smrti. Grožnjo predstavljajo tudi goljufije: testiranje DNK je pokazalo, da mnogi potrošniki mislijo, da jedo sredozemsko mečarico, dejansko pa so jedli ilegalno meso morskih psov. To pa, zaradi vsebnosti živega srebra, ki je v nekaterih vrstah daleč od zakonsko varnih mej uživanja, predstavlja tudi zdravstvena tveganja za potrošnike.

Morski psi so posebej ranljiva bitja in se borijo za svoj obstanek. Počasi rastejo, pozno spolno dozorijo in po dolgem obdobju imajo malo število mladičev, kar pomeni da prekomerni ribolov uniči zaloge, ki jih potem ni moč obnoviti. To se dogaja po vsem Sredozemlju in je velika težava. » Resnično ne smemo izgubljati časa,« je dodal Kanski. »Želimo sodelovati z ribiči in vladami, da bi izboljšali upravljanje naših krhkih morskih virov in sprejeli učinkovite rešitve za preprečevanje neželenih ulovov morskih psov.«

WWF izpostavlja številne rešitve katere morajo upoštevati ribiči in organizacije, ki upravljajo z ribištvom: od izogibanja kritičnim habitatov morskih psov, do uporabe opreme po meri za preprečevanje prilova. Izboljšanje znanj o populaciji morskih psov in raž ter zbiranje podatkov o vrstah, s katerimi se trguje, bo prav tako pomembno za povečanje prizadevanj za ohranitev in zagotovitve popolne preglednosti in transparentnosti v ribiškem sektorju.