Zloglasni Goli otok ali samo Goli je otok v Jadranskem morju, ki leži med Rabom in celino v Kvarnerskem zalivu. Znan je predvsem po nekdanjem strogem zaporu za politične zapornike. Prva naselja na otoku so sicer nastala med prvo svetovno vojno, ko je Avstro-Ogrska zgradila taborišče za ruske zapornike iz vzhodnih bojišč, po drugi svetovni vojni pa so ga leta 1946 jugoslovanske oblasti spremenile v strogi zapor za politične zapornike, po letu 1948 predvsem za informbirojevce.

Kot navaja wikipedia, je po sporu s Stalinom Tito ukazal politične nasprotnike zapreti v posebno taborišče, slovenski politik Edvard Kardelj pa je predlagal Goli otok. Po Titovem ukazu so v obdobju od 1948 do 1963 aretirali 55.633 ljudi in po podatkih UDBE za osrednjo Jugoslavijo 11.650 poslali na Goli otok. Od tega je bilo 7.235 Srbov, 3.341 Črnogorcev, 2.586 Hrvatov, 882 Makedoncev in 555 Slovencev. Vojaška sodišča so jih na večletno kazen obsodila 5.024, še 11.650 so jih administrativno kaznovali do enega leta zapora, saj so jih tja pošiljali komiteji komunističnih partij.

Pozneje so na Goli otok pošiljali ljudi, ki so storili hujše oblike zločina - morilce, pedofile, spolne prestopnike. Od vseh aretiranih je bilo 21.818 udeležencev NOB, 9.234 profesorjev, učiteljev, zdravnikov, intelektualcev, 5.081 delavcev in kmetov, 4.008 študentov in dijakov. Jetniki so bili podvrženi mučenju in prisilnemu delu v kamnolomu, ne glede na vremenske razmere, poleti pri visokih temperaturah, pozimi pa v hladni burji. Zapornike so pazniki redno tepli in drugače trpinčili. Preiskovalce in iskalce političnih nasprotnikov je Komunistična partija Jugoslavije (KPJ) nagradila. Leta 1953 jih je bilo 36 razglašenih za narodne heroje, nekateri so postali veleposlaniki v Sovjetski zvezi, ZDA, Kitajski, Združenih narodih, Kanadi in Indiji še navaja wikipedia.

Zapor je prenehal z delom leta 1988, leto kasneje pa so ga zapustili in zaprli. Danes Goli otok obiskujejo turisti, ki se po otoku lahko tudi zapeljejo s posebnim vlakcem "Goli express" in si ogledajo ključne točke zapora, ki pričajo o stvareh, ki so se dogajale v naši nekdanji skupni državi. Po zapuščenih stavbah se lahko sprehodite tudi peš.