Islandija - dežela legend

Že v prejšnjem popotniku, smo se potepali po Islandiji, tokrat pa lahko preberete nekaj o islandskih sagah, vikingih, ... Od najstarejših islandskih junaških epov so se ohranili samo nekateri krajši teksti, zbrani v islandski zbirki Edda, ki so na Islandiji nastali okoli leta 1270. Zbirka obsega 38 pesmi z bajkami o starogermanskih bogovih in junakih, zlasti o junaku Sigurdu. Pesmi izvirajo iz vikinške dobe, nekatere segajo v dobo pred letom 800.

Bogata junaška tradicija naseljevanja Islandije je zapisana tudi v daljših ali krajših pripovedih v prozi, imenovana islandske sage. Zapisali so jih v 12. in 13. stoletju. Islandske sage so pravzaprav poročilo iz časov med leti 900 do 1050, ko so otok naseljevali. Pripovedujejo o boju, maščevanju in junaški smrti islandskih kmetov. Ohranilo se je več kot 40 islandskih sag.

Ena izmed takih zgodb kroži okrog škratovih pečin Dverghamrar. Gre za stebraste bazaltne pečine v obliki podkve, oblikovane s pomočjo valov, ob koncu ledene dobe, ko je bila gladina vode višja. Vročo lavo so preplavili mrzli valovi in oblikovali te pečine čudnih oblik. Te pečine so zaščiteno naravno območje.

Od nekdaj pa tukaj krožijo zgodbice o nadnaravnih bitjih kot so škratje ali palčki in ena izmed njih je naslednja: Ólafia Pálsdottir, mlado dekle iz kmetije Foss (ta se nahaja v neposredni bližini teh pečin) je leta 1904 doživela nekaj nenavadnega. Ko je peljala ovce na pašo, je šla mimo Dverghamrarja in slišala prelepo petje. Bila je začudena, zato se je ustavila in poslušala. Ugotovila je, da pojejo hvalnico – oče naš. Vedela je, da ne more biti nihče, ki ga ne pozna in tako so ljudje verjeli, da so to peli škratje. Izhajajoč iz tega petja, so bili ti škratje kristjani.

Po sledeh Islandskih sag
Na Islandiji obstaja združenje 'Iceland Saga Trail Association', kjer se osredotočajo na promocijo kulturne dediščine Islandije in tako se je moč podati po sledeh islandskih sag. V združenju je okrog 50 članov, ki so predstavljeni na spletni strani združenja, kakor tudi prireditve, ki jih organizirajo. To so predvsem muzeji, razstavišča, arheološka najdišča, prizorišča posameznih sag, festivali idr.

Izmed teh nikakor ne gre zamuditi obiska Thingvellirja, kjer so se Islandci prvič zbrali leta 930 in se tam neprekinjeno dobivali 868 let, vse do leta 1798. Prvi del tega obdobja je bil imenovan kot ''zlata doba Islandije'', in se nanaša na državo, ki je trajala od leta 930 do leta 1264. Ves ta čas je bila Islandija neodvisna država. Althingi, islandski parlament v Thingvellirju je imel najvišjo oblast v državi. Thingvellir je tako prizorišče dogodkov, opisanih v sagah.

Thingvellir pa je poseben tudi zaradi drugih razlogov. Prizorišče starodavnega parlamenta se nahaja v dolini s strmimi pobočji, ki je nastala z usedanjem zemeljske skorje. Ta kotanja je del velike atlantske doline, ki teče čez Islandijo od JZ do SV in se je izoblikovala pred približno 10.000 leti. Tukaj sta lepo vidni Evrazijska in Severnoameriška plošča, ki se še vedno razmikata in zaradi tega se Islandija na leto poveča za približno 2 cm.

Jezero Thingvellir – Thingvallavatn, v neposredni bližini, je največje jezero na Islandiji in v njem mrgoli življenja. Je naravni rezervat  že več kot 70 let in najstarejši na Islandiji. Poleti leta 2004 je bil Thingvellir dodan na UNESCO-vo listo svetovne naravne dediščine. Je prvi kraj na Islandiji, ki je na tej listi.

Vikingi
Vikingi so bili bojevniki, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem. Danes beseda Vikingi označuje vse Skandinavce iz tega obdobja.

Naju pa je na vikinge opomnila Islendingur, replika stare vikinške ladje, Gokstad, ki so jo leta 1880 odkrili na Norveškem. Ladja je bila zelo dobro ohranjena in znanstveniki so ocenili, da je bila zgrajena nekje okrog leta 880 pred našim štetjem. Gokstad je bila podobna tistim ladjam, s katerimi so prišli prvi islandski naseljenci leta 874. V obdobju Vikingov so imeli dve vrsti ladij – dolge, za krajša potovanja in vojskovanja ter knörr ladje, ki so bile bolj tovorne in namenjene daljšim potovanjem, kot je bilo recimo potovanje na Islandijo. Polno opremljena je lahko imela do 70 članov posadke, da so lahko veslali v dveh izmenah.

Kapetan Gunnar Marel Eggertsson je to ladjo, Islendingur, izgradil med leti 1994 do 1996, pri čemer je uporabljal metode in opremo, čim bolj podobno tisti, ki so jo uporabljali v vikinških časih. Leta 2000 se je s svojo ekipo s to ladjo odpravil na pot do Grenlandije in naprej do S Amerike, po poteh Lefurja Eirikssona iz 11. stoletja. Vožnjo je zaključil v New Yorku po 4.200 navtičnih miljah in 110 dnevih. Ladja Icelander je dolga 23m, široka 5,25m, težka 80 ton, jambor je dolg 18m in jadra velika za 130m2. Na svoji poti v Ameriko je ladjo upravljalo 9 članska ekipa in ustavili so se v 25 pristaniščih.

Sigur Rós (islandsko Zmagovalna roža) je islandska glasbena skupina, ki je bila ustanovljena leta 1994 v Reykjavíku. Skupino uvrščamo med alternativne glasbene skupine in sicer natančno v zvrst post rock s klasičnimi, melodičnimi in minimalističnimi elementi. Sigur Rós so nekaj časa delovali kot predskupina zasedbe Radiohead. Prvi veliki koncert so imeli leta 2001, ko so na otvoritvi gejevske in lezbične parade v Reykjavíku igrali pred 12.000 gledalci. Njihova glasba naju spominja na doživetja pristnih stikov z naravo na najinem kolesarskem potepanju.

Najina Islandska kolesarska 'saga'
Doživetja na kolesarskem potepanju po Islandiji so naju povsem navdušila. Očarala naju je dežela, tako drugačna, kot da sva na drugem planetu, njena spokojna narava, ki te napolni z izjemno energijo, njena mavrica barv, spreminjanje vremenskih okoliščin, veter, ki vedno piha v prsa in še veliko več. Zagotovo je to popotovanje, ki te ne pusti ravnodušnega in ga priporočava vsakomur, pa najsi s kolesom, peš ali v sedlu trpežnega islandskega konja!

Z naslednjim prispevkom se vračamo v Slovenijo; obiskali bomo Solčavsko, ki nosi laskav naziv Evropska destinacija odličnosti (EDEN)

Sigur Rós - Glosoli