Telefon - patent št. 174465 je star 136 let!

Sicer izumiteljstvo telefona ni povsem jasno, so pa k izumu močno prispevali Antonio Meucci, Philip Reis in Alexander Graham Bell. Slednji je pogosto naveden kot edini izumitelj.

14. februarja 1876 je bil Alexander Graham Bell v Bostonu. Hubbard, ki je plačeval stroške Bellovega dela, naj bi njegovemu odvetniku naročil, naj prijavi patent za telefon. To naj bi storila brez Bellove vednosti. Le dve uri zatem naj bi enako storil še Elisha Gray, ki je tudi deloval na tem področju. Patent številka 174465 je bil izdan Bellu 7. marca 1876 kot »naprava, ki telegrafsko prenaša glasove z povzročanjem električnih valov, ki so podobni vibracijam zraka, ki spremljajo govor ali drug zvok«.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je telefon sredstvo za prenašanje govora z električnim tokom ali elektromagnetnimi valovi na daljavo.
Izum so kasneje dopolnile različne izboljšave, med njimi tudi ogleni mikrofon, tonsko izbiranje in pulzno-kodna modulacija.

Telefon je telekomunikacijska naprava, ki omogoča sprejem in oddajo zvoka (običajno govora) na veliko razdaljo.
Dejstvo je, da so bile prve naprave, uporabne za prenos signala, razvite že leta 1849, vendar je šele 2. junija 1875 Bellu, kot prvemu, uspel prenos glasu. Prva transatlantska telefonska zveza je bila vzpostavljena med New Yorkom in in Londonom 7. januarja 1927.
Še nekaj let nazaj je bilo telefoniranje sinonim za fiksno telefoniranje, vezano na razvejana žična omrežja. Dandanes pa je že zelo razširjena brezžična oziroma mobilna telefonija. Le-ta omogoča uporabo telefona praktično kjerkoli na Zemlji. Tako danes v marsikaterem gospodinjstvu več ne najdemo stacionarnih telefonov.

In kdo je sploh bil Alexander Graham Bell?
Ameriški znanstvenik in izumitelj je bil rojen 3. marca 1847 v Edinburghu na Škotskem, umrl pa je 2. avgusta 1922, v Beinn Bhreaghu, Nova Škotska, Kanada.
Bella so pogosto imenovali oče gluhih. Že njegov ded, oče in kasneje tudi brat so se ukvarjali z govorom, njegova žena in mati sta bili gluhi. Vse to je odločilno vplivalo na njegovo življenjsko delo. Raziskovanje na področju sluha in govora ga je pripeljalo do poskusov z napravami za sluh in prvega patenta za telefon v ZDA. Bellovo delo je zaznamovalo tudi pionirstvo na področju aeronavtike in vodnih letal. Leta 1888 je bil tudi soustanovitelj Ameriškega inštituta za geografijo.
Med drugim je Bell oblikoval klavir, ki je s pomočjo elektrike prenašal glasbo na daljavo. Z očetom sta nameravala ustanoviti šolo vidnega govora. V Montrealu pa so Bellu ponudili mesto učitelja vidnega govora.

Leta 1874 so se telegrafska sporočila hitro širila po svetu. Predsednik telegrafske zveze William Orton je pooblastil Thomasa Edisona in Elisho Grayja za iskanje uspešnejših načinov uporabe telegrafa. Bell je svoje delo predstavil Gardinerju Hubbardu in Thomasu Sandersu in bogata moža sta njegove poskuse z zvokom finančno podprla. Urejanje patentov je prevzel Anthony Pollok.
S finančno pomočjo Hubbarda in Sandersa je Bell lahko najel Watsona kot pomočnika pri svojem delu. Eksperimentirala sta z akustično telegrafijo. 2. junija 1875 je Watson po nesreči izpulil enega od kovinskih trsov. Bell je na sprejemajočem koncu žice slišal prizvoke kovinskega jezička, nujne za prenos zvoka. To je Bellu dokazalo, da je za prenos govora potrebna le ena in ne več kovinskih palic oz. jezičkov. To je vodilo do preprostih telefonov, ki so prenašali človeškemu glasu podobne zvoke, vendar ne jasnih glasov. Dirka s prijavo patenta je pojasnjena uvodoma.
Bell je svoj izum kasneje predstavil Pedru II. Brazilskemu, Williamu Thompsonu, priznanemu škotskemu znanstveniku, in celo kraljici Viktoriji, ki je njegov izum označila za »izredno nenavaden.«

Danes je telefonija samoumevna.