V Staršah vas očara vijolično polje sivke

Polja sivke s svojo čudovito vijolično barvo in svežim vonjem očarajo marsikaterega obiskovalca. Polna cvetočih grmičkov privabljajo metulje, čmrlje in čebelice, ki letajo iz cveta na cvet in se omamljajo od eteričnega olja sivke, ki dehti v zraku. Ob teh prizorih se vidimo nekje v Provansi s klobukom na glavi in košaro v rokah sprehajajoč se med grmički sivke v sončnem toplem dnevu. Vendar vam tokrat ni potrebno vse do Provanse ali na Kras, kjer v Sloveniji najdemo polja sivk in kjer se letos odvija že peti Festival sivke. Vse to lahko doživimo v naši bližini, v Staršah na Dravskem polju, na Kmetiji Selinšek.

Na omenjeni kmetiji so na 1ha pred tremi leti zasadili 15.000 sadik sivke, sorte ametist in letos organizirali 1. praznik Štajerske sivke, na katerem so poleg vodenega ogleda polja ponudili tudi delavnice oblikovanja venčkov in svežih šopkov, poučna predavanja ter pokušino in prodajo izdelkov iz sivke.

Zgodovina in zanimivosti o sivki
Sivka je aromatičen, zimzelen grmič, ki zraste do višine 0,9 m in krasi mnoge vrtove sveta že več kot 2000 let, izhaja pa iz arabskih dežel. Leta 600 pr.n.št. so jo v Evropo prinesli z grškega otoka Hyeres. Zaradi svojega svežega vonja je bila sivka priljubljena dišava v kopelih starih Grkov in Rimljanov. To potrjuje tudi njeno ime, lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare, kar pomeni umivati oziroma spirati in se verjetno nanaša na njeno uporabo v kopeli.

Rimljani so sivko uporabljali tudi pri verskih obredih in porodih. Grki pa so sivko uporabljali tudi v medicinske namene za zdravljenje nespečnosti, umirjanje in pri glavobolih. V srednjem veku je z razmahom samostanskega zdravilstva sivka pridobila pomembno vlogo pri zdravljenju. Ljudje so prižigali suho sivkino cvetje, da bi se ubranili kuge, verjeli pa so tudi, da mošnjiček s sivko odganja zle demone. Od 15. stoletja naprej je zaslediti tudi izdelovanje parfumov iz sivke. Angleška kraljica Elizabeta I jo je uporabljala recimo kot toaletno vodo. V Ameriko so jo pripeljali prvi priseljenci na začetku 17. stoletja. Mnogo kasneje, med prvo svetovno vojno, pa so sivkino vodo uporabljale medicinske sestre zaradi njenega znanega antibakterijskega delovanja.

Slavni francoski kemik Rene-Maurice Gateffosse je leta 1910 po naključju odkril zdravilno moč eteričnih olj. Med izvajanjem poskusov v družinskem laboratoriju se je hudo opekel in najbližja tekočina, ki mu je bila v tistem trenutku na voljo, je bilo eterično olje sivke, s katerim je opeklino pogasil in ugotovil, da so se opekline izredno hitro pozdravile brez kakršnihkoli hujših posledic. Ta dogodek ga je navdihnil za še temeljitejše raziskovanje vpliva in delovanja eteričnih olj in s tem aromaterapije.

Uporaba sivke
Pri sivki so zdravilni tako cvetovi kot tudi listi, vendar je najbogatejše s sivkinim oljem ravno cvetje. Le-te nabiramo junija in julija, ko se začnejo odpirati. Za izdelavo eteričnega olja se uporablja sveži cvet.

Po zaslugi svoje zunanje lepote in čudovitega vonja je nepogrešljiva v našem domu, saj šopki prijetno dišijo in so dekorativni, vsem nam pa je poznana tudi njena uporaba za odganjanje moljev. Sivko si lahko posadimo tudi v korita in le-ta razporedimo v bližino vhoda v bivalni prostor in s tem poskrbimo za odganjanje komarjev.

V kozmetiki jo uporabljamo predvsem za pripravo pomirjujočih kopeli in v boju z aknami, saj osvežilni tonik iz cvetov (sivkin hidrolat) deluje antiseptično zoper akne. Cvetovi in eterično olje se dodajajo tudi milu, medtem ko masaža z oljem odpravlja bolečine v mišicah in je zato priporočljiva v omarici vsakega športnika.

Sivka ima tudi številne zdravilne lastnosti. Najbolj je znana po svojih pomirjevalnih učinkih. S čajem, ki ga pripravljamo kot poparek, blažimo glavobole, umirjamo živce ter preprečujemo omotičnost in omedlevice. Izvlečki sivke se uporabljajo tudi kot razkužilo pri blagih okužbah kože in pikih žuželk. Vendar velja opozoriti, da je v času nosečnosti in dojenja potrebna previdnost pri uporabi sivkinega poparka in drugih sivkinih pripravkov za notranjo uporabo.

Uporaba sivke pa postaja vse bolj priljubljena tudi v kulinariki. Uporablja se kot dišava v džemih, sadnih solatah in želejih. Iz sivke lahko pripravimo odličen kis ali sirup. Mladi listi sivke se dodajajo kot začimba ribam, divjačini in raznim pikantnim omakam. Sveže cvetove pa se lahko kristalizira in uporablja za dekoracijo jedi.

V spodnji fotogaleriji si lahko ogledate nekaj fotografij ter video iz prvega praznika Štajerske sivke, ki se je odvijal pretekli vikend, 21. in 22. junija v Staršah pri Mariboru.