Tower of London skriva bogato 1000 letno zgodovino

In se letos spominja 100 letnice začetka prve svetovne vojne

Karmen Razlag, sobota, 20. december 2014 ob 16:12
Tower of London z instalacijo »Blood Swept Lands and Seas of Red«

Tower of London z instalacijo »Blood Swept Lands and Seas of Red«

V vzhodnem delu Londona se nad Temzo dviga ena izmed največjih znamenitosti Londona – Tower of London. Ta veličastna trdnjava, palača in ječa je v burni angleški zgodovini igrala osrednjo vlogo skoraj tisoč let. Znana je predvsem kot temačna utrdba, skozi vrata katere so stopali kralji, kraljice, dvorjani, cerkveni dostojanstveniki, politiki in sodniki in od koder se nekateri izmed njih niso vrnili, saj so se v njem dogajale tako usmrtitve kakor tudi uboji.

Bela trdnjava – White Tower
Ko je Viljem I. Angleški, znan tudi kot Viljem Osvajalec in vojvoda Normandije, leta 1066 zavzel Anglijo, je zgradil številne gradove, s katerimi je hotel zastrašiti sovražne Anglosase. Najmogočnejšo utrdbo je postavil ravno v Londonu. Sprva leseno utrdbo, znotraj starega rimskega obzidja, je kmalu nadomestila velikanska kamnita zgradba, zgrajena s kamni tudi iz Normandije. Z merami 32x36 metrov in višino 27 metrov je tamkajšnje prebivalce navdajala s strahom. Imenovali so jo Great Tower. Danes znana pod imenom Bela trdnjava. Skozi stoletja so to utrdbo naslednji kralji spremenili v eno najbolj neosvojljivih trdnjav v Evropi.
Danes v treh nadstropjih nudi na ogled veliko orožja in oklepov, med katerimi so določeni bili posebej izdelani za Henrika VIII.

Trdnjava kot kraljevi zapor
Londonska trdnjava je vseskozi imela pomembno vlogo v angleški zgodovini in svojega prvega zapornika je sprejela leta 1100. Vendar ni bil navaden zapor, ta je bil namenjen pomembnežem. Med uglednimi priporniki so bili poraženi škotski in francoski kralji kakor tudi plemiči in cerkveni dostojanstveniki, ki so padli v nemilost oziroma izdali kralja.

Čeprav je bilo v trdnjavi zaprtih na tisoče posameznikov, je bilo znotraj obzidja (v zelenem stolpu) obglavljenih samo pet žensk in dva moška, s čimer se jih je obvarovalo sramotne javne usmrtitve. Tri od teh žensk so bile kraljice, Ana Boleyn, Katarina Howard in Jane Grey. Večina drugih usmrtitev, običajno z obglavljenjem, je potekala na bližnjem griču Tower Hill. Usmrtitve so seveda spremljale velike neukrotljive množice. Odsekano glavo so nasadili na kol in jo v svarilo drugim razkazovali na mostu London Bridge, brezglavo truplo pa so odnesli nazaj v trdnjavo, kjer so ga pokopali pod kapelo.

Henrik VIII. se je v svoji močni želji po moškem dediču odcepil od rimskokatoliške cerkve in pričel z usmrtitvami vseh, ki ga niso hoteli priznati za poglavarja anglikanske cerkve. Med drugim je takšno usodo doživela njegova druga žena, Ana Boleyn, ki mu ni rodila sina, in je bila skupaj s svojim bratom in štirimi drugimi zaradi domnevne izdaje in prešuštva obglavljena. Enaka usoda je doletela Katarino Howard, Henrikovo peto ženo. V trdnjavi pa so bili zaprti ter usmrčeni tudi številni drugi plemiči, ki so bili zaradi kraljevskega porekla pretnja kroni.

Zadnje obglavljenje na Tower Hillu je bilo leta 1747. Kljub temu pa je trdnjava še naprej delovala kot državna kaznilnica in med prvo svetovno vojno je bilo v njej zaprtih 11 nemških vohunov. Zadnja žrtev je znotraj obzidja umrla avgusta 1941.

Kraljeva straža – Yeomen pazniki
V trdnjavi so bili od samega začetka tako jetniki kot stavbe zastraženi. In danes trdnjavo še vedno straži ta posebna skupina kraljevih stražarjev, imenovanih yeoman pazniki. Številnim turistom nudijo nešteto zgodb in informacij, saj te popeljejo med mračne zidove trdnjave in zaupajo marsikatero temačno zgodbo. Oblečeni so v viktorijanske uniforme mornarsko-rdeče barve. Med ljudmi so bili poznani tudi kot ''Beefeaters''. Ta njihov vzdevek izhaja iz njihovega položaja v kraljevi straži, ki jim je omogočala, da so ob vsej lakoti, ki je pestila ostalo prebivalstvo, bili tisti, ki so jedli govedino s kraljeve mize, s čimer si je seveda vladar zagotovil njihovo lojalnost.

Legenda o krokarjih
Charles II je bil tisti, ki je prvi zahteval, da je treba krokarje, ki živijo v trdnjavi, zaščititi. In legenda o krokarjih pravi, da bo kraljestvo in trdnjava padla, če bodo krokarji kdaj zapustili trdnjavo. Zato imajo pristrižena krila in posebnega oskrbnika.

Kronski dragulji
Čeprav je tradicija kronanja stara več kot 1000 let, so kronski dragulji, ki so na ogled v trdnjavi precej moderni. Skoraj vse, kar je na ogled v kraljevi zakladnici (Jewel House) je bilo narejeno po letu 1660 – vse prejšnje krone, krogle s križem in žezla so bili uničeni po ukinitvi monarhije leta 1649.

Dva največja brušena diamanta vrhunske kakovosti v zbirki kronskih draguljev sta Cullinan I. (530,2 karatov) in Cullinan II. (317,4 karatov), izrezana iz enega ogromnega diamanta, ki je bil darilo od predsednika Vlade Transvaal v Južni Afriki, Edwardu VII. na njegov 66. rojstni dan v novembru 1907. Cullinan I. je največji na svetu in je le eden od neprecenljivih draguljev, ki so vdelani v krone, krogle s križem in žezla, ki jih kraljevska družina še danes uporablja.

Kraljeva kovnica – Royal Mint
Več kot 500 let je znotraj obzidja trdnjave delovala glavna podružnica kraljeve kovnice. V njej je bilo najbolj živahno med vladanjem Henrika VIII., ko so izdelovali kovance iz srebra, ki so ga zaplenili v nedavno razpuščenih samostanih. Danes je na ogled zanimiva interaktivna predstavitev, kako je kovnica delovala.

Živalski vrt
Že zgodaj v 13. stoletju je kralj Ivan I. v trdnjavo pripeljal leve. Njegov naslednik Henrik III. je zatem od evropskih vladarjev dobil tri leoparde, polarnega medveda in slona. Živali bi naj zabavale predvsem kralja in njegove dvorjane, vendar je takrat, ko so medveda na vrvici peljali v Temzo lovit ribe, ob tem užival ves London. Čez čas je bilo še več eksotičnih živali, katere so bile na ogled javnosti vse od elizabetinskih časov naprej. Živali so zatem leta 1830 preselili v novo odprt živalski vrt v londonskem parku Regent’s Park.

Tower of London se spominja prve svetovne vojne 1914-2014
Obrambni jarek okrog trdnjave je letos zapolnilo polje rdečega keramičnega maka, kot del obsežne umetniške instalacije v počastitev 100-letnice začetka prve svetovne vojne. Dih jemajoča instalacija "Blood Swept Lands and Seas of Red" umetnika Paula Cumminsa in scenografa Toma Piperja je privabila množice obiskovalcev, v štirih mesecih pet milijonov ljudi iz celega sveta.

Namestili so 888.246 rdečih cvetov keramičnega maka. Vsak mak je predstavljal britanskega vojaka, ki je bil ubit v času prve svetovne vojne. Vsak mak je ročno izdelan s strani 12 članske ekipe različnih umetnikov, ki so sodelovali v projektu.

Izdelava maka je trajala približno tri dni, da se ga je izoblikovalo in posušilo. In ni dveh enakih makov. Vsak je unikaten. Tako kot je bil vsak vojak. Več kot 8.000 prostovoljcev je sodelovalo in pomagalo pri postavitvi tega polja maka v obrambni jarek. Prvi mak so posadili julija in zadnjega na 11. november, Dan premirja. Ekipa 11.000 prostovoljcev ga je pomagala odstraniti in zadnjega so odstranili 28. novembra. To čast sta imeli najstarejša, Eileen (82), in najmlajša prostovoljka, Alexandria (18). Mak je sedaj v postopku čiščenja, pakiranja in pošiljanja novim lastnikom po vsej Veliki Britaniji in po svetu. Del izkupička od prodaje gre tudi v šest različnih dobrodelnih organizacij, ki opravljajo storitve in podporo za veterane.

Nedvomno je bil to izjemen projekt, ki je bil tudi zelo čustven za vse vpletene.
Spodaj si lahko ogledate nekaj fotografij iz ogleda londonske trdnjave, iz prejšnjega obiska Londona, kakor tudi iz letošnjega, ko je bil obrambni jarek zapolnjen z rdečim keramičnim makom, ki predstavlja prelito kri vojakov.

Več informacij o Tower of London:
www.hrp.org.uk/TowerOfLondon


Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.