V oštarijo, f Prlekiji seveda, enega dneva pride Lublančan pa se zadere: "Slišal sem, da ste Prleki hudo odporni pivci, sam pa sem prepričan, da ste navadne reve. Tako prepričan sem, da grem stavit, da nihče med vami ne more spiti 4 litre vina na eks, enega za drugim. Če komu uspe, mu dam 100.000 evrov."

Cela oštarija ftihne. Nišče se ne prijovi, samo Juš se stone pa odide iz oštarije, tak kak da bi mo malo nerodno grotalo. Lublančan se zadovolen fsedne za šank pa naroči špricar.

Pol vüre kesneje pride Juš nazej. Stopi do Lublančana pa ga rukne po rami: "Čüješ, tvoja stava še vala?"

Lublančan prikima pa kelnarci naroči, nej na šank postovi 4 litre vina.

Prlek Juš zgrobi prvi liter pa ga na eks spisti doj po guti. Rojoki Prleki ga na ves glos spodbüjajo. Litri se proznijo en za drügin, dokič po guti ne spisti še zodjega litra. Oštarija je v ekstazi, Lublančani neje nič jasno, začüdeni se fsede za šank pa Juši do 100.000 evrov.

Samo še ga nekej fseeno montra: "Oprosti, ker te tole sprašujem, ampak zanima me, kam si izginil za tiste pol ure?"

Pa reče Juš, kak da bi že malo pozoba, ge je sploh bija: "Aja, to mislš. V oštarijo tü polek sen ša probat, či res lehko 4 litre eksan."