Blaguško jezero je nastalo v šestdesetih letih, ko so v vasi Blaguš zajezili Blaguški potok, ki izvira nekje pod Cerkvenjakom in se v Biserjanah izliva v reko Ščavnico. Jezero je bilo ustvarjeno z namenom, da bi v času poletnih suš namakali bližnja polja in zbirali odvečno vodo v času jesenskih in spomladanskih poplav. Danes pa je namenjeno predvsem ljubiteljem narave in je prijetna izletniška točka. Predvsem v poletni sezoni je dobro obiskano. Pokrajina ob jezeru je še vedno lepa in pristna, saj je jezero povsem neobremenjeno, kakor sta tudi Zlomski in Blaguški potok. Prvi napaja, drugi pa odvaja vodo iz jezera. Tako ob obeh potokih kot samem jezeru sta rastlinstvo in živalstvo izredno pestra. Krapi, ribe roparice, potočne postrvi ter mnoge druge, potočni raki, piškurji, vidre in ostale živali se odlično počutijo tako v jezeru kakor tudi v obeh meandričnih potokih. Reka Ščavnica, v katero se Blaguški potok izliva je sicer meliorirana, vendar je bilo v Žihlavskem gozdu ob njeni regulaciji zaščiteno in funkcionalno usposobljeno približno 2 km prvotne meandrirane struge Ščavnice, v katerem živi veliko rib, žab in vider. Tu pa je tudi pravi raj za ptice, prosto živečo divjad, vodne in obvodne žuželke ter rastlinstvo. Kjer se končuje jezero, se začenja valovanje zelene pokrajine, travnikov, dreves. Ponoči jezero ponuja shranjeno svetlobo. Takrat zažari čarobno in tiho. Čez dan s svojo tišino privablja obiskovalce, rekreativce, ribiče. Družine z otroki. Sprehajalce psov. Ljubitelje lepega. Voda je že od nekdaj privlačila ljudi, jezerska voda pa je prav s svojo spokojnostjo v današnjem času prava oaza miru.