Ker sem bil na zadnjem srečanju v gasilskem domu v Šalincih v novembru ob priliki promocije dosežkov in novih obljub ob novi kandidaturi, s strani aktualne županije javno označen, kot »žaljiv«, sem sklenil, da takratno trditev, ki je povzročila tako reakcijo, dokumentiram. Žal sem bil na zboru eden redkih, ki nisem bil svetlo moder in sr(e)čen in sem moral od bodočega srčnega svetnika slišati tudi argument, kako je fajn, da v naselju ni javne razsvetljave, saj mu s ceste ne sveti v spalnico, kot preje, ko je živel v drugem kraju. O varnosti pač nič, naj pa nosijo in nosimo kresničke.