Zej pa sen se tüdi jas na lostne oči pa vüha prepriča, ka se lidje do smrti vičimo.
Čiglih sen si porkrot pogledna poučno oddajo "Koline" od Künštnih Prlekof, sen zveda nove risnice in skrivnosti mesarskega posla, tak ka se mi trdno vidi, ka bomo mogli našo oddajo na novo posneti.
Zej mi je že joko žoh, ka sen mejstri mesori obeča, ka nen na veko okoli razglosja jegovih receptof in obrazložja načina dela.
Lehko se edino zgodi, ka bon podlega pritiski javnosti in van vün poveda ge se je godilo, keri je bija polek, kej je začija, pa kej je ne začija...
...ena odaja bi lejko bila kak se mesao selha (vodij)!
Tao bi meni blo zanimivo glejdati kakšne razlicne metode eni majo
pa kakšne različne začimbe cuj davlejo...
V: V katerih državah članicah je organizacija Compassion in World Farming (Sočutje v svetovnem kmetovanju) izvedla svojo preiskavo?
O: V Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem, Madžarskem in v Veliki Britaniji.
V: Kdaj je preiskava potekala?
O: Compassion in World Farming (CIWF) preiskovalci so delali na terenu v omenjenih državah med marcem in septembrom letos.
V: Kaj so vaši preiskovalci odkrili?
O: Po Evropi smo odkrili, da se EU zakonodaja pogosto krši in so pogoji, v katerih živijo živali, zastrašujoče. Na obiskanih farmah smo odkrili rutinsko kupiranje, to je rezanje repov, in sicer v 54% na farmah v Veliki Britaniji, 70% madžarskih farm, 79% nemških farm in po 100% na farmah v Španiji in na Nizozemskem. Ugotovili smo tudi, da živalim na farmah, ki smo jih obiskali, ni nudeno gibanje v naravnem okolju in sicer na 36% farm v VB, 70% na madžarskem, 88% na Nizozemskem, 89% v Nemčiji in 100% v Španiji.
V: Zakaj ste se pri vaši organizaciji odločili za preiskavo na stanju prašičev?
O: Zato, ker so prašiči, skupaj s perutnino, najbolj intenzivno rejene živali na farmah v EU. Pa tudi zato, ker se bo EU direktiva glede prašičev v letu 2009 revidirala.
V: Kako ste preiskavo izvedli? Kako lahko vemo, da je reprezentativna za evropske farme?
O: CIWF preiskovalci so svojo nalogo opravljali v tajnosti v petih državah EU. Cilj je bil dobiti realno stanje v evropski prašičereji. Vse farme so bile izbrane naključno znotraj področji z večjo koncentracijo prašičereje, približno 12 na državo in z izbiro različnih tipov farm. Pazili smo tudi na vse potrebno za biološko varnost. Ne bomo izdali imen farm razen za pravne potrebe, ker želimo dokazati, da sistemi, ki se uporabljajo ne delujejo.
V: Zakaj menite, da so pogoji, ki ste jih dokumentirali, slabi za prašiče?
O: Prašiči so izjemno živahna in radovedna bitja. Znanstvene raziskave so pokazale, da prašiči porabijo 75% svojega časa aktivno – rijejo, kopljejo in raziskujejo svoj svet. Niti eno teh dejavnosti prašiči v farmah ne morejo opravljati. Vzreja prašičev v teh jalovih pogojih, kjer nimajo kaj početi, je nehumana.
V: Koliko prašičev gre letno v zakol v EU?
O: Slika Evropske komisije kaže, da se letno, v 27 državah članicah zakolje približno 250 milijonov prašičev.
V: V katerih državah je največja proizvodnja prašičev?
O: V Nemčiji (53 milijonov prašičev na leto), v Španiji (42 milijonov prašičev na leto), v Franciji (26 milijonov prašičev na leto), na Poljskem (25 milijonov prašičev na leto) in na Danskem (21 milijonov prašičev na leto).
V: Ali je CIWF prekršila katero od nacionalnih zakonov ali pravila bio-zaščite, da bi pridobila podatke?
O: CIWF deluje miroljubno v skladu z zakonodajo. Naši preiskovalci so izurjeni v procesih bio-zaščite. V ta namen imamo tečaje za preiskovalce.
PRAŠIČEREJA
V: Kaj so svinje?
O: Svinje so mame prašičev – njihova naloga na farmah je, da proizvajajo čim večje število pujskov - odojkov. Moderna svinja proizvede dve legli vsako leto s po 9 do 14 pujskov v vsakem leglu.
V: Kje živijo svinje?
O: Večino svinj držijo v ‘svinjskih kletkah’ med njihovo štirimesečno brejostjo. Te kovinske kletke so tako ozke, da se svinje v njih ne morejo niti obrniti. Tako mora ostati ves čas brejosti, po kotitvi oziroma celo njeno življenje, ki traja približno tri leta.
V: Ali je svinja izpuščena med kotitvijo?
O: Ne. Nekaj dni pred kotitvijo je preseljena v še bolj restriktivno kletko, tako imenovano ‘prasitveno kletki’. Tudi ta je zelo ozka, tako da se svinja ne more obrniti pa tudi za udobno ležanje nima dovolj prostora. V naravnih pogojih si svinja zgradi gnezdo za svoje odojke; v prasitveni kletki pa je svinja popolnoma frustrirana, ker je njen nagon po izdelavi gnezda onemogočen. Svinja lahko zapusti ta ekstremni zapor šele po 3 do 4 tednih, ko so pujski odstavljeni. Potem jo ponovno oplodijo in cikel se ponovi.
V: Zakaj na farmah uporabljajo ‘prasitvene kletke’?
O: Trdijo, da s tem onemogočijo svinjam, da bi potlačile pujske, ker se uležejo na njih. Kakorkoli, kletka je prepovedana v Švici in švicarske raziskave so pokazale, da je lahko pogin med pujsjki prav tako nizek v dobro načrtovanih prasitvenih oborah, kjer je dovolj prostora za svinjo, kot v nemogočih razmerah v kletkah, kjer se svinja niti obrniti ne more.
V: Kako živijo prašiči za zakol?
O: ‘Pitani prašiči’ je terminologija, ki se uporablja za prašiče, ki se vzgajajo za svinjino, slanino in šunko ter pršut. Zaklani so v starosti med 5 do 6 mesecev. Skoraj vsi pitani prašiči v EU so vzgojeni na industrijskih farmah. Praviloma so vedno zaprti v prenatrpanih prostorih celo življenje. Ponavadi so to slabe, pogosto nehigienične kletke z betonskimi tlemi brez nastilja.
V: Kaj je to kupiranje repov?
O: Da bi preprečili grizenje repov, kmetovalci odrežejo del repa. Kupiranje repov je boleče med samim rezanjem in pogosto tudi za daljši čas.
V: Zakaj prašiči grizejo drug drugemu repe?
O: Prašiči so zelo inteligentna bitja, ki radi rijejo in se krmijo. Kadar živijo v bednih razmerah, kakor smo jih našli skoraj povsod, na tleh brez ničesar, brez nastilja, se prašiči tiščijo skupaj in žvečijo drug drugemu repe iz golega dolgočasja in frustracije. Iz istih razlogov grizejo in žvečijo tudi kovinske ograje. Če bi v sisteme vnesli določene okoljske izboljšave, kot preprosto nastilja s slamo ali drugimi naravnimi materiali, bi kupiranje repov bilo nepotrebno.
V: Kako veste, da je kupiranje repov rutinsko opravilo, če pa je prepovedano z zakonodajo EU?
O: Preiskovalci in strokovnjaki so jasno videli na posnetkih, da je večina prašičev imela kupirane repe. V nekaterih državah je to celo v 100% na farmah, ki smo jih obiskali.
V: Kako drugače pa bi lahko prašičerejci preprečili grizenje repov?
O: Znanstvene raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da je najboljše, če so prašiči nastanjeni v dobrih pogojih. Predvsem morajo nujno imeti dovolj nastilja kot je slama ali drugi naravni materiali, da lahko zadovoljijo svojim naravnim potrebam po raziskovanju in ritju.
V: Ali so prašiči kastrirani?
O: Večina samcev je kastrirana brez anestetikov, kar je ekstremno boleče.
V: Zakaj se prašiči kastrirajo?
O: Kastrirajo se zato, da meso odraslih, seksualno dozorelih samcev ne bi imelo neprijetnega vonja. Kljub temu pa se določene države spopadajo s tem problemom brez kastracij. Kastracija bo, na primer, prepovedana na Norveškem od leta 2009 dalje. Kastracija se prav tako ne izvaja v Veliki Britaniji in na Irskem. Večina prašičjih samcev v Španiji in na Portugalskem tudi ni kastrirana. Na Nizozemskem so razvili tehnologijo anestezije s CO2 za kastracije.
V: Ali so torej prašiči v VB na boljšem kot v drugih državah?
O: Prašiči v VB kot tudi na Švedskem se imajo boljše, saj jih ščiti dodatna zakonodaja, ki prepoveduje svinjske hleve. Zahvaljujoč zahtevam potrošnikov, so v VB v porastu prašičje farme proste reje, ki praviloma ponujajo prašičem boljše pogoje in bogatejše naravno okolje. Na 6 od 11 farm so naši preiskovalci našli tudi zunanje obore, vendar pa so vse ostale pokazale intenzivno industrijsko rejo pitanih prašičev kot drugod po Evropi. Vendar pa je naša raziskava supermarketov v letu 2007 pokazala, da je okrog 80% britanske svinjine od prašičev, ki so jim kupirali repe.
ZAKONODAJA
V: Ali obstaja zakonodaja, ki ščiti pitane prašiče?
O: Da, Direktiva EU o prašičih. Ta zahteva od prašičerejcev, da nastiljajo prašičem, na primer s slamo. Prepoveduje tudi rutinsko kupiranje repov. Kakorkoli mnogi prašičerejci ignorirajo te zakone. CIWF raziskave so pokazale, da mnogi ne dajejo stelje oziroma nastiljajo z neprimernimi materiali. Ugotovljeno je tudi bilo, da se prakticira rutinsko kupiranje repov v vseh petih državah članicah, ki so bile obiskane. Izsledki so podobni kot tisti iz leta 2007, ko je Evropska agencija za varno hrano (ESFA) ugotovila, da je več kot 90% prašičkov v EU imelo kupirane repe kljub temu, da je bilo rutinsko kupiranje repov prepovedano že leta 2003.
V: Kakšno je uradno stališče EU glede svinjske kletk?
O: EU je spoznala, da so svinjski hlevi nehumani in jih je prepovedala; prepoved prične veljati leta 2013. Vendar pa bo prašičerejcem dovoljeno uporabljati svinjske kletke tudi po letu 2013 za prve 4 tedne brejosti. Evropska agencija za varno hrano je izdala znanstveno raziskavo, ki pravi, da je tako početje s svinjami ravno v tem obdobju izjemno škodljivo za njihovo zdravje in dobrobit.
V: Ali ni to dobra novice, da se bodo prepovedale svinjske kletke po letu 2013?
O: To je zelo dobra novice, da se bodo prepovedale te kletke po prvih štirih mesecih brejosti (kar je že prepovedano na Švedskem in v VB za celo obdobje brejosti). Vendar pa je preiskava pokazala, da je uporaba svinjskih kletk zelo razširjena in se je bati zelo počasnih sprememb.
V: Kaj je storiti glede trenutne kršitve Direktive EU o prašičih?
O: Zakonodaja se mora pravilno uveljaviti med državami članicami. V pismih vladam Nemčije, Španije, Madžarske, Nizozemske in Velike Britanije urgiramo naj močneje uveljavijo obstoječo zakonodajo. Če bodo odklonili bomo prisiljeni v uradno pritožbo na Evropsko komisijo.
PRIPOROČILA
V: Kaj naj naredijo potrošniki?
O: Potrošniki lahko veliko pripomorejo k izboljšanju razmer v prašičjih farmah tako, da kupujejo svinjino in slanino ali šunko in pršut, ki prihaja od prašičev gojenih na farmah proste reje ali iz bioloških kmetij ali pa celo iz ene od evropskih shem za dobrobit kot so Label Rouge v Franciji, Neuland v Nemčiji ali RSPCA Freedom Food™ v VB.
V: Kaj morajo storiti trgovci?
O: Trgovci bi se praviloma morali prepričati, da vsi dobavitelji delujejo v skladu z zakonodajo, tudi glede kupiranja repov ter pravilnega nastiljanja prostorov, kjer se gojijo prašiči. Prav tako pa bi morali imeti večjo ponudbo mesa iz proste reje ali biološke pridelave, da bi se potrošnik lahko odločil po svoji vesti. Trenutna EU zakonodaja zahteva točne podatke o vrsti reje na embalaži za jajca. Enaka zakonodaja bi morala obstajati tudi za svinjino in ostale produkte, da bi potrošnik lahko vedel kakšno meso kupuje in se odločil glede na vrsto reje.
V: Na katerem zakonodajnem področju bi si vi želeli spremembe?
O: V letu 2009 bo EU pregledala Direktivo o prašičih. ‘Compassion in World Farming’ si želi naslednje spremembe:
• Popolno prepoved ‘svinjskih kletk’ z letom 2013. Kar pomeni tudi to, da se odpravijo izjeme, ki so sedaj v veljavi, in ki dovoljujejo svinjam življenje v teh kletkah prve štiri tedne njihove brejosti
• Popolno prepoved ‘prasitvenih kletk’
• Popolno prepoved pohabljanja – ščipanje zob in kastracije
• Strožjo uveljavitev že obstoječe zakonodaje na področju kupiranja repov
• Zahteve, da se prašičem omogoči bogato nastiljanje, da bi se zagotovilo njihovo boljše počutje in bolj naravno vedenje ter stroga prepoved golih tal v hlevih
• Povečanje prostora za pitane prašiče
Compassion in World Farming in
Obalno društvo proti mučenju živali
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega nedelja, 9. marec 2008 ob 00:51
Zej pa sen se tüdi jas na lostne oči pa vüha prepriča, ka se lidje do smrti vičimo.
Čiglih sen si porkrot pogledna poučno oddajo "Koline" od Künštnih Prlekof, sen zveda nove risnice in skrivnosti mesarskega posla, tak ka se mi trdno vidi, ka bomo mogli našo oddajo na novo posneti.
Zej mi je že joko žoh, ka sen mejstri mesori obeča, ka nen na veko okoli razglosja jegovih receptof in obrazložja načina dela.
Lehko se edino zgodi, ka bon podlega pritiski javnosti in van vün poveda ge se je godilo, keri je bija polek, kej je začija, pa kej je ne začija...
lapa nedelja, 9. marec 2008 ob 14:07
Jooooj Pepek, misliš ka bi bilo to pametno ka bi vün poveda?
MHA nedelja, 9. marec 2008 ob 14:21
Te pa tak bojše ka novo odajo o kolinah posnamete. Pepek kej pa si se te novega nafča?
Zej či si že neke načna, te do kunca načni. 
Pepek z brega nedelja, 9. marec 2008 ob 15:13
Da pa sen obeča, ka bon tiho
Zaednok ti lehko poven samo teko, ka je guča negi okoli riti...
Ne Klumpa
MHA nedelja, 9. marec 2008 ob 15:19
Ritkaka zelha?!
Kej pa je te to za fraze?! Keri je mesor bija, Klumpa?
erof ponedeljek, 10. marec 2008 ob 08:30
erof ponedeljek, 10. marec 2008 ob 08:35
Dejan ponedeljek, 10. marec 2008 ob 22:56
Gnes pa smo mi tüdi koline meli. Na kunci je eden od udeležencof tak neslavno kunča:
Jernej nedelja, 23. marec 2008 ob 14:52
...ena odaja bi lejko bila kak se mesao selha (vodij)!
Tao bi meni blo zanimivo glejdati kakšne razlicne metode eni majo
pa kakšne različne začimbe cuj davlejo...
stajerc13 petek, 5. december 2008 ob 10:39
STANJE EUROPSKIH PRAŠIČEV.....
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
OZADJE
V: V katerih državah članicah je organizacija Compassion in World Farming (Sočutje v svetovnem kmetovanju) izvedla svojo preiskavo?
O: V Nemčiji, Španiji, na Nizozemskem, Madžarskem in v Veliki Britaniji.
V: Kdaj je preiskava potekala?
O: Compassion in World Farming (CIWF) preiskovalci so delali na terenu v omenjenih državah med marcem in septembrom letos.
V: Kaj so vaši preiskovalci odkrili?
O: Po Evropi smo odkrili, da se EU zakonodaja pogosto krši in so pogoji, v katerih živijo živali, zastrašujoče. Na obiskanih farmah smo odkrili rutinsko kupiranje, to je rezanje repov, in sicer v 54% na farmah v Veliki Britaniji, 70% madžarskih farm, 79% nemških farm in po 100% na farmah v Španiji in na Nizozemskem. Ugotovili smo tudi, da živalim na farmah, ki smo jih obiskali, ni nudeno gibanje v naravnem okolju in sicer na 36% farm v VB, 70% na madžarskem, 88% na Nizozemskem, 89% v Nemčiji in 100% v Španiji.
V: Zakaj ste se pri vaši organizaciji odločili za preiskavo na stanju prašičev?
O: Zato, ker so prašiči, skupaj s perutnino, najbolj intenzivno rejene živali na farmah v EU. Pa tudi zato, ker se bo EU direktiva glede prašičev v letu 2009 revidirala.
V: Kako ste preiskavo izvedli? Kako lahko vemo, da je reprezentativna za evropske farme?
O: CIWF preiskovalci so svojo nalogo opravljali v tajnosti v petih državah EU. Cilj je bil dobiti realno stanje v evropski prašičereji. Vse farme so bile izbrane naključno znotraj področji z večjo koncentracijo prašičereje, približno 12 na državo in z izbiro različnih tipov farm. Pazili smo tudi na vse potrebno za biološko varnost. Ne bomo izdali imen farm razen za pravne potrebe, ker želimo dokazati, da sistemi, ki se uporabljajo ne delujejo.
V: Zakaj menite, da so pogoji, ki ste jih dokumentirali, slabi za prašiče?
O: Prašiči so izjemno živahna in radovedna bitja. Znanstvene raziskave so pokazale, da prašiči porabijo 75% svojega časa aktivno – rijejo, kopljejo in raziskujejo svoj svet. Niti eno teh dejavnosti prašiči v farmah ne morejo opravljati. Vzreja prašičev v teh jalovih pogojih, kjer nimajo kaj početi, je nehumana.
V: Koliko prašičev gre letno v zakol v EU?
O: Slika Evropske komisije kaže, da se letno, v 27 državah članicah zakolje približno 250 milijonov prašičev.
V: V katerih državah je največja proizvodnja prašičev?
O: V Nemčiji (53 milijonov prašičev na leto), v Španiji (42 milijonov prašičev na leto), v Franciji (26 milijonov prašičev na leto), na Poljskem (25 milijonov prašičev na leto) in na Danskem (21 milijonov prašičev na leto).
V: Ali je CIWF prekršila katero od nacionalnih zakonov ali pravila bio-zaščite, da bi pridobila podatke?
O: CIWF deluje miroljubno v skladu z zakonodajo. Naši preiskovalci so izurjeni v procesih bio-zaščite. V ta namen imamo tečaje za preiskovalce.
PRAŠIČEREJA
V: Kaj so svinje?
O: Svinje so mame prašičev – njihova naloga na farmah je, da proizvajajo čim večje število pujskov - odojkov. Moderna svinja proizvede dve legli vsako leto s po 9 do 14 pujskov v vsakem leglu.
V: Kje živijo svinje?
O: Večino svinj držijo v ‘svinjskih kletkah’ med njihovo štirimesečno brejostjo. Te kovinske kletke so tako ozke, da se svinje v njih ne morejo niti obrniti. Tako mora ostati ves čas brejosti, po kotitvi oziroma celo njeno življenje, ki traja približno tri leta.
V: Ali je svinja izpuščena med kotitvijo?
O: Ne. Nekaj dni pred kotitvijo je preseljena v še bolj restriktivno kletko, tako imenovano ‘prasitveno kletki’. Tudi ta je zelo ozka, tako da se svinja ne more obrniti pa tudi za udobno ležanje nima dovolj prostora. V naravnih pogojih si svinja zgradi gnezdo za svoje odojke; v prasitveni kletki pa je svinja popolnoma frustrirana, ker je njen nagon po izdelavi gnezda onemogočen. Svinja lahko zapusti ta ekstremni zapor šele po 3 do 4 tednih, ko so pujski odstavljeni. Potem jo ponovno oplodijo in cikel se ponovi.
V: Zakaj na farmah uporabljajo ‘prasitvene kletke’?
O: Trdijo, da s tem onemogočijo svinjam, da bi potlačile pujske, ker se uležejo na njih. Kakorkoli, kletka je prepovedana v Švici in švicarske raziskave so pokazale, da je lahko pogin med pujsjki prav tako nizek v dobro načrtovanih prasitvenih oborah, kjer je dovolj prostora za svinjo, kot v nemogočih razmerah v kletkah, kjer se svinja niti obrniti ne more.
V: Kako živijo prašiči za zakol?
O: ‘Pitani prašiči’ je terminologija, ki se uporablja za prašiče, ki se vzgajajo za svinjino, slanino in šunko ter pršut. Zaklani so v starosti med 5 do 6 mesecev. Skoraj vsi pitani prašiči v EU so vzgojeni na industrijskih farmah. Praviloma so vedno zaprti v prenatrpanih prostorih celo življenje. Ponavadi so to slabe, pogosto nehigienične kletke z betonskimi tlemi brez nastilja.
V: Kaj je to kupiranje repov?
O: Da bi preprečili grizenje repov, kmetovalci odrežejo del repa. Kupiranje repov je boleče med samim rezanjem in pogosto tudi za daljši čas.
V: Zakaj prašiči grizejo drug drugemu repe?
O: Prašiči so zelo inteligentna bitja, ki radi rijejo in se krmijo. Kadar živijo v bednih razmerah, kakor smo jih našli skoraj povsod, na tleh brez ničesar, brez nastilja, se prašiči tiščijo skupaj in žvečijo drug drugemu repe iz golega dolgočasja in frustracije. Iz istih razlogov grizejo in žvečijo tudi kovinske ograje. Če bi v sisteme vnesli določene okoljske izboljšave, kot preprosto nastilja s slamo ali drugimi naravnimi materiali, bi kupiranje repov bilo nepotrebno.
V: Kako veste, da je kupiranje repov rutinsko opravilo, če pa je prepovedano z zakonodajo EU?
O: Preiskovalci in strokovnjaki so jasno videli na posnetkih, da je večina prašičev imela kupirane repe. V nekaterih državah je to celo v 100% na farmah, ki smo jih obiskali.
V: Kako drugače pa bi lahko prašičerejci preprečili grizenje repov?
O: Znanstvene raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da je najboljše, če so prašiči nastanjeni v dobrih pogojih. Predvsem morajo nujno imeti dovolj nastilja kot je slama ali drugi naravni materiali, da lahko zadovoljijo svojim naravnim potrebam po raziskovanju in ritju.
V: Ali so prašiči kastrirani?
O: Večina samcev je kastrirana brez anestetikov, kar je ekstremno boleče.
V: Zakaj se prašiči kastrirajo?
O: Kastrirajo se zato, da meso odraslih, seksualno dozorelih samcev ne bi imelo neprijetnega vonja. Kljub temu pa se določene države spopadajo s tem problemom brez kastracij. Kastracija bo, na primer, prepovedana na Norveškem od leta 2009 dalje. Kastracija se prav tako ne izvaja v Veliki Britaniji in na Irskem. Večina prašičjih samcev v Španiji in na Portugalskem tudi ni kastrirana. Na Nizozemskem so razvili tehnologijo anestezije s CO2 za kastracije.
V: Ali so torej prašiči v VB na boljšem kot v drugih državah?
O: Prašiči v VB kot tudi na Švedskem se imajo boljše, saj jih ščiti dodatna zakonodaja, ki prepoveduje svinjske hleve. Zahvaljujoč zahtevam potrošnikov, so v VB v porastu prašičje farme proste reje, ki praviloma ponujajo prašičem boljše pogoje in bogatejše naravno okolje. Na 6 od 11 farm so naši preiskovalci našli tudi zunanje obore, vendar pa so vse ostale pokazale intenzivno industrijsko rejo pitanih prašičev kot drugod po Evropi. Vendar pa je naša raziskava supermarketov v letu 2007 pokazala, da je okrog 80% britanske svinjine od prašičev, ki so jim kupirali repe.
ZAKONODAJA
V: Ali obstaja zakonodaja, ki ščiti pitane prašiče?
O: Da, Direktiva EU o prašičih. Ta zahteva od prašičerejcev, da nastiljajo prašičem, na primer s slamo. Prepoveduje tudi rutinsko kupiranje repov. Kakorkoli mnogi prašičerejci ignorirajo te zakone. CIWF raziskave so pokazale, da mnogi ne dajejo stelje oziroma nastiljajo z neprimernimi materiali. Ugotovljeno je tudi bilo, da se prakticira rutinsko kupiranje repov v vseh petih državah članicah, ki so bile obiskane. Izsledki so podobni kot tisti iz leta 2007, ko je Evropska agencija za varno hrano (ESFA) ugotovila, da je več kot 90% prašičkov v EU imelo kupirane repe kljub temu, da je bilo rutinsko kupiranje repov prepovedano že leta 2003.
V: Kakšno je uradno stališče EU glede svinjske kletk?
O: EU je spoznala, da so svinjski hlevi nehumani in jih je prepovedala; prepoved prične veljati leta 2013. Vendar pa bo prašičerejcem dovoljeno uporabljati svinjske kletke tudi po letu 2013 za prve 4 tedne brejosti. Evropska agencija za varno hrano je izdala znanstveno raziskavo, ki pravi, da je tako početje s svinjami ravno v tem obdobju izjemno škodljivo za njihovo zdravje in dobrobit.
V: Ali ni to dobra novice, da se bodo prepovedale svinjske kletke po letu 2013?
O: To je zelo dobra novice, da se bodo prepovedale te kletke po prvih štirih mesecih brejosti (kar je že prepovedano na Švedskem in v VB za celo obdobje brejosti). Vendar pa je preiskava pokazala, da je uporaba svinjskih kletk zelo razširjena in se je bati zelo počasnih sprememb.
V: Kaj je storiti glede trenutne kršitve Direktive EU o prašičih?
O: Zakonodaja se mora pravilno uveljaviti med državami članicami. V pismih vladam Nemčije, Španije, Madžarske, Nizozemske in Velike Britanije urgiramo naj močneje uveljavijo obstoječo zakonodajo. Če bodo odklonili bomo prisiljeni v uradno pritožbo na Evropsko komisijo.
PRIPOROČILA
V: Kaj naj naredijo potrošniki?
O: Potrošniki lahko veliko pripomorejo k izboljšanju razmer v prašičjih farmah tako, da kupujejo svinjino in slanino ali šunko in pršut, ki prihaja od prašičev gojenih na farmah proste reje ali iz bioloških kmetij ali pa celo iz ene od evropskih shem za dobrobit kot so Label Rouge v Franciji, Neuland v Nemčiji ali RSPCA Freedom Food™ v VB.
V: Kaj morajo storiti trgovci?
O: Trgovci bi se praviloma morali prepričati, da vsi dobavitelji delujejo v skladu z zakonodajo, tudi glede kupiranja repov ter pravilnega nastiljanja prostorov, kjer se gojijo prašiči. Prav tako pa bi morali imeti večjo ponudbo mesa iz proste reje ali biološke pridelave, da bi se potrošnik lahko odločil po svoji vesti. Trenutna EU zakonodaja zahteva točne podatke o vrsti reje na embalaži za jajca. Enaka zakonodaja bi morala obstajati tudi za svinjino in ostale produkte, da bi potrošnik lahko vedel kakšno meso kupuje in se odločil glede na vrsto reje.
V: Na katerem zakonodajnem področju bi si vi želeli spremembe?
O: V letu 2009 bo EU pregledala Direktivo o prašičih. ‘Compassion in World Farming’ si želi naslednje spremembe:
• Popolno prepoved ‘svinjskih kletk’ z letom 2013. Kar pomeni tudi to, da se odpravijo izjeme, ki so sedaj v veljavi, in ki dovoljujejo svinjam življenje v teh kletkah prve štiri tedne njihove brejosti
• Popolno prepoved ‘prasitvenih kletk’
• Popolno prepoved pohabljanja – ščipanje zob in kastracije
• Strožjo uveljavitev že obstoječe zakonodaje na področju kupiranja repov
• Zahteve, da se prašičem omogoči bogato nastiljanje, da bi se zagotovilo njihovo boljše počutje in bolj naravno vedenje ter stroga prepoved golih tal v hlevih
• Povečanje prostora za pitane prašiče
Compassion in World Farming in
Obalno društvo proti mučenju živali