Naj vam predstavim drugi najlepši kraj na svetu(takoj za Prlekijo), to je Kropa.
Naš kraj je stisnjen med visoke hribe Jelovice,v kotlini, kjer smo brez sonca tudi tri mesece na leto.(Zato poznamo samo tri letne čase, zimo, julij in avgust.)V starih časih se je skozi Kropo vila trgovska pot proti Dunaju.Trgovci so tja prevažali železo, predvsem žeblje.
Na robu Krope so kopali železovo rudo, jo talili v posebnih pečeh in iz nje izdelovali železo za kovanje.
Ostala nam je le še ena kovačnica,VIgenc-Vice.V njej stojijo ješe, kamni z nakovali, kjer so kovali kovači.V kovačnicah so delale cele družine, od jutra do mraka.Kovali so otroci, takoj ko so bili dovolj veliki, da so lahko videli na nakovalo.Njihovi mlajši bratci in sestrice so se stiskali ob ognju, da so si v mrzlih, dolgih zimah greli premražene ročice.Tla so pokrita z ogljem,visoko pod streho se sliši meh.Voda za vigencem poganja kolo, ta pa napihuje meh, da z njim podpihujejo ogenj na ješah.Kovači so imeli ožuljene roke,od cokelj utrujene noge.Kuhali so si kar na ognjiščih,največkrat polento.Njive so bile na nekaj kilometrov oddaljenih krajih, sami so imeli vrtove, bol v strminah, kjer je zraslo bore malo.(Pravimo, da je treba še solato privezat, če ne pade v dolino)( Krompir so pa lahko kar z fračo z doline v hrib sadili)Zaradi slabe hrane, težkega dela so okrog leta 1930, umirali razmeroma mladi, v povprečju stari 30.let.Lastniki Vigencov so bili tudi lastniki njihovih stanovanj, trgovine in gostilne.Ko so kovači dobili plačo, so bili še malo v minusu, če ne zaradi tgovine ali najemnine, pa je bilo krivo zahajanje moških v gostilno.In ker so ponavadi stanovali na podstrehah, tudi po 20.ljudi v dveh sobah, so se znašli po svoje.Ko so lastniki prišli po denar, so enostavno lestev, ki je povezovala nadstropja, potegnili gor in za kakšen dan opravili z gospodarji.
Vsako leto pa so imeli svoj praznik, Kovaški Šmaren.Edini dan v letu, ko so bili prosti.Takrat so se zbrali na trgu, zelo radi so prepevali in se pri maši namenjeni njim priporočili Mariji, zavetnici Kapeliške cerkve.
Ta praznik se je ohranil vse do danes.Kovaštvo počasi izumira, mlajši si iščejo službe v lažjih poklicih.Vendar njihova dela še živijo, umetniški izdelki krasijo najlepše stare avstrijske dvorce, varujejo marsikatero hišo,v Benetkah so si pomagali z največjimi kroparskimi žeblji, marsikdo je imel čevlje podkovane z malimi žebji,na "pet žlakov ".
No in ravno v to našo malo vas pride Prlek in najde mojo mami.....
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
mirka torek, 9. junij 2009 ob 15:30
Naj vam predstavim drugi najlepši kraj na svetu(takoj za Prlekijo), to je Kropa.
Naš kraj je stisnjen med visoke hribe Jelovice,v kotlini, kjer smo brez sonca tudi tri mesece na leto.(Zato poznamo samo tri letne čase, zimo, julij in avgust.)V starih časih se je skozi Kropo vila trgovska pot proti Dunaju.Trgovci so tja prevažali železo, predvsem žeblje.
Na robu Krope so kopali železovo rudo, jo talili v posebnih pečeh in iz nje izdelovali železo za kovanje.
Ostala nam je le še ena kovačnica,VIgenc-Vice.V njej stojijo ješe, kamni z nakovali, kjer so kovali kovači.V kovačnicah so delale cele družine, od jutra do mraka.Kovali so otroci, takoj ko so bili dovolj veliki, da so lahko videli na nakovalo.Njihovi mlajši bratci in sestrice so se stiskali ob ognju, da so si v mrzlih, dolgih zimah greli premražene ročice.Tla so pokrita z ogljem,visoko pod streho se sliši meh.Voda za vigencem poganja kolo, ta pa napihuje meh, da z njim podpihujejo ogenj na ješah.Kovači so imeli ožuljene roke,od cokelj utrujene noge.Kuhali so si kar na ognjiščih,največkrat polento.Njive so bile na nekaj kilometrov oddaljenih krajih, sami so imeli vrtove, bol v strminah, kjer je zraslo bore malo.(Pravimo, da je treba še solato privezat, če ne pade v dolino)( Krompir so pa lahko kar z fračo z doline v hrib sadili)Zaradi slabe hrane, težkega dela so okrog leta 1930, umirali razmeroma mladi, v povprečju stari 30.let.Lastniki Vigencov so bili tudi lastniki njihovih stanovanj, trgovine in gostilne.Ko so kovači dobili plačo, so bili še malo v minusu, če ne zaradi tgovine ali najemnine, pa je bilo krivo zahajanje moških v gostilno.In ker so ponavadi stanovali na podstrehah, tudi po 20.ljudi v dveh sobah, so se znašli po svoje.Ko so lastniki prišli po denar, so enostavno lestev, ki je povezovala nadstropja, potegnili gor in za kakšen dan opravili z gospodarji.
Vsako leto pa so imeli svoj praznik, Kovaški Šmaren.Edini dan v letu, ko so bili prosti.Takrat so se zbrali na trgu, zelo radi so prepevali in se pri maši namenjeni njim priporočili Mariji, zavetnici Kapeliške cerkve.
Ta praznik se je ohranil vse do danes.Kovaštvo počasi izumira, mlajši si iščejo službe v lažjih poklicih.Vendar njihova dela še živijo, umetniški izdelki krasijo najlepše stare avstrijske dvorce, varujejo marsikatero hišo,v Benetkah so si pomagali z največjimi kroparskimi žeblji, marsikdo je imel čevlje podkovane z malimi žebji,na "pet žlakov ".
No in ravno v to našo malo vas pride Prlek in najde mojo mami.....
Dejan torek, 9. junij 2009 ob 15:37
Viš kak je svet mali, še posebej pa Slovenija
Nela torek, 9. junij 2009 ob 15:43
Mirka zelo fejn si to napisala, jaz pred o toten kraji se niti nesem cula.
mirka torek, 9. junij 2009 ob 15:49
Najbrž si šlišala lani v jeseni, ko smo meli poplave, nam je skoro odneslo celo vas, pa v Železnikih so meli tako...se spotiš?
MHA torek, 9. junij 2009 ob 17:05
Kropa je fejna ves, še zej mon negi cvek z Krope.
MILAN torek, 9. junij 2009 ob 17:36
Legionar torek, 9. junij 2009 ob 17:44
Te pa boš nas enkrat povobila v toto Kropo ka eno fešto vudremo?
mirka torek, 9. junij 2009 ob 17:47
Ha! Ja, ni problema!!vas peljem v kovačijo, da bote si cveke skovali!!
mirka torek, 9. junij 2009 ob 17:54
A si ti mogoče jager?tak se mi zdiš znani..
erof torek, 9. junij 2009 ob 17:54
evo Kropo v slikah
Kropa
mirka torek, 9. junij 2009 ob 17:59
Ja, to ti je muzej...A poznaš?
Dejan torek, 9. junij 2009 ob 18:17
Tan smo med drügin tüdi lazili po terenskih vajah, tak kak po celi Sloveniji.
V Železnike pa na Krawal festival
mirka torek, 9. junij 2009 ob 18:29
A tak! pol pa poznaš vse hribe in doline!!
Dejan torek, 9. junij 2009 ob 23:52
Poznan jas to vse
Slovenija je tak mala. Ampak lepa pa raznolika. Za vsakšega se nekej nejde. Rej v malen.
Dejan torek, 14. julij 2009 ob 11:48
Evo Kropo: Foto: Sprehod po Kropi - zibelki kovaštva
MILAN torek, 14. julij 2009 ob 12:49