Na teleteksti piše, ka je neše sodnika Škoberneta prijavja, ka je polek že doblenih 9.000 evrekof podkupnine, šteja meti še 50.000 fcoj. Tota prijava je bila poslana na dvejsti različnih naslovof, reagerali pa so le redki med jimi...
Me praf zanimle, kej bode se zgodilo s tistimi, keri bi mogli zadevo tirati dale, pa so rojši bili tiho.
No, bor začelo je. Začeli so blokerati imovino, zaprli so sodnika, na sodišči je bivši minister, načelnik GŠ, bivši predsednik vlade, raziskovle se kak so lehko bile drükane bresplačne cajtnge, škofija je morala priznati nelikvidnost, Kordež, Zidar, Bavčar, Tovšakova, Šrot so f preiskavi. Bomo vidli, či do stvor spelali do kunca. Jas sen zato, ka podperemo takšo delo in ne pistimo, ka bi nehče vrga puško f koruzo. Naj tirajo, al pa mo ih natirali.
Korupcija se f Sloveniji bohoti že ot leta 1991, neglede na forbo vlode in do zaj so opsodili samo enega sekretora vlode in eden advokot je f postopki, drügi toti zaj najnovejši pa akteri so v preiskovalnen postopki in najbrš jih niše nede opsoda zato ker ge : Kadija tuži in Kadija sudi, se nič ne zgodi 1
In če preštejete objovo Komisije za preprečevanje korupcije v RS, se je ne treba čüditi, da de gdo opsojen, se je po jihoven Slovenija zlo nekoruptivna držova.
Citiran komisijo, ke se po mojen zlo spreneveda in politizera :
Korupcija v Sloveniji
Tisti, ki se ukvarjamo s preprečevanjem in zatiranjem korupcije, smo si enotnega mnenja, da Slovenija velja za dokaj nekorumpirano državo, čeprav zanemarljivo število kazenskih ovadb s tega področja še zdaleč ne kaže realnega stanja.
Osnovna težava Slovenije je ravno v tem, da ne vemo, v kolikšnem obsegu se je korupcija pri nas razrasla. Samo policijski podatki ne zadoščajo za prikaz dejanskega stanja, treba je izvesti vrsto drugih raziskav. Razlika med uradno ugotovljeno korupcijo in njenim zaznavanjem na strani državljanov je namreč izredno velika.
Vsekakor je ni tako malo kot jo prikazujejo uradne statistike, predvsem organov odkrivanja in organov pregon, niti ne tako veliko kot nanjo kažejo javno mnenjske raziskave. Odgovor na vprašanje, koliko korupcije je v Sloveniji, je torej nekje vmes.
Po oceni mednarodnih organizacij smo med najboljšimi tranzicijskimi državami in dosti boljši od nekaterih članic EU, na primer Italije in Grčije.
Korupcija se prepleta z vsemi kriminalnimi dejavnostmi in se z njimi medsebojno pogojuje. Predvsem se v korupcijska dejanja nenehno vpleta mednarodni element.
Premajhno poudarjanje mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji je tisto področje, na katerem lahko v prihodnje še veliko storimo, če priznamo, da je korupcija znana tudi Sloveniji.
Ivek je napisal/a: No, bor začelo je. Začeli so blokerati imovino, zaprli so sodnika, na sodišči je bivši minister, načelnik GŠ, bivši predsednik vlade, raziskovle se kak so lehko bile drükane bresplačne cajtnge, škofija je morala priznati nelikvidnost, Kordež, Zidar, Bavčar, Tovšakova, Šrot so f preiskavi. Bomo vidli, či do stvor spelali do kunca. Jas sen zato, ka podperemo takšo delo in ne pistimo, ka bi nehče vrga puško f koruzo. Naj tirajo, al pa mo ih natirali.
MOGLI BI NAPRAVITI KAK HRVOTI, FSO PREMOŽENJE JIN BLOKIRATI (DA GA NE PRENESEJO NA KAKŠE KAJMANSKE OTOKE ipd.) IN ČE JIN KAJ DOKOŽEJO TÜDI VSE POBRATI !
Lehko Hrvoton. Uni mojo takše zakone, ka se to do. Prinas pa so stranke vzele držovo za talca, pa vse zakone delajo tak, ka nič nemreš rešiti. Lehko bi rekli, ka so zakoni met sobon skregani.(temu potli rečejo usklajevanje zakonof) Zavolo tega tüdi sodniki, ki bi šteli, nemrejo dobro delati, fajn pa živijo odvetniki. Fsakšo optožnico lehko zavlečejo, al pa poderejo zavolo proceduralnih razlogof. Poslanci mojo tüdi veko skrb za človekove pravice, pa so sprejeli zakone, ka lopovov nemreš slediti, poslušati, slikati pa tak dale brez sodnega naloga. Do te pa uni že fse zvejo pa popucajo pret sobon pa za sobon. Stvor politike je ka enkrat najde moči v parlamenti, pa začne delati prove zakone. Civilna drüžba, pa jih mora stalno spomijati, pa kontrolerati, ka nebi pozobili zake so na oblosti. Samo Civilna družba so ne novinari, ki se držijo pregovora "samo slaba novica je dobra novica". Pri ten misllijo na svojo pločo. Ovi den je bila ministrica za gospodarstvo f Heliosi, ki je dobra no zdrava firma. zaprosila je novinare, naj o ten kaj napišejo. Mislite, ka so? Malo morgen, to je ne intersesantno, zavolo tega nede nobene afere. Tüdi takšo obveščanje javnosti je krivo za stanje duhov. Treba povedati dobro no slabo.
Značilno je, ka je prejšja vlada zmejšala proračun pa število delafcov f protikorupcijski komisiji. Jin je že šla na žifce. Bomo vidli kak de delala nova komisija!
Ja resen je , da se dostikrot sklicüvlejo na nekšo demokracijo, gda je treba koga prijeti ali opsoditi. Tüdi proceduralne napoke so zlo dober izgovor za spistiti lopove na prostost. Dostikrot se ne smejo upoštevati dokozi, ke bi naj bili pridobleni na nezakoniti način. Meni se zdi, da bi fsoki dokoz moga velati, neglede kak je bija pridobleni. če je pa že bija pridobleni na nezakoniti način, pa se naj obravnovle tistega, ke je toki dokoz doba.
Momo tüdi zlo renomerane odvetniške pisarne, ke le malo procesof dobijo f poštenen sojenji, dobivlejo jih večina na procesnih napokah.
Pa še to je, da so zokoni slabo napisani, se jih pišejo v glovnen politiki ali pa jihove oprode.
Že v prešji držovi pa smo se norca delali, da se zokoni pišejo z načrtovonimi lükjami, da zokone lehko zaobideš. Pa ne ven, če se je kej spremenlo pri pisaji zokonof.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Pepek z brega petek, 28. januar 2011 ob 12:35
Na teleteksti piše, ka je neše sodnika Škoberneta prijavja, ka je polek že doblenih 9.000 evrekof podkupnine, šteja meti še 50.000 fcoj. Tota prijava je bila poslana na dvejsti različnih naslovof, reagerali pa so le redki med jimi...
Me praf zanimle, kej bode se zgodilo s tistimi, keri bi mogli zadevo tirati dale, pa so rojši bili tiho.
Dejan petek, 28. januar 2011 ob 12:38
Ja tisti so tüdi morti že kej v žepi meli.
Škoberne naj bi dobil 9.000 evrov, hotel še dodatnih 50.000
Vači pa okoli nos vedno bol smrdi. Ne ven komi še v toti držovi sploh lehko zavüpleš al pa maš nekšo upanje, ka bi se določene zadeve pošteno naredle
Ivek petek, 28. januar 2011 ob 12:50
No, bor začelo je. Začeli so blokerati imovino, zaprli so sodnika, na sodišči je bivši minister, načelnik GŠ, bivši predsednik vlade, raziskovle se kak so lehko bile drükane bresplačne cajtnge, škofija je morala priznati nelikvidnost, Kordež, Zidar, Bavčar, Tovšakova, Šrot so f preiskavi. Bomo vidli, či do stvor spelali do kunca. Jas sen zato, ka podperemo takšo delo in ne pistimo, ka bi nehče vrga puško f koruzo. Naj tirajo, al pa mo ih natirali.
TUNČEK petek, 28. januar 2011 ob 13:39
Korupcija se f Sloveniji bohoti že ot leta 1991, neglede na forbo vlode in do zaj so opsodili samo enega sekretora vlode in eden advokot je f postopki, drügi toti zaj najnovejši pa akteri so v preiskovalnen postopki in najbrš jih niše nede opsoda zato ker ge : Kadija tuži in Kadija sudi, se nič ne zgodi 1
In če preštejete objovo Komisije za preprečevanje korupcije v RS, se je ne treba čüditi, da de gdo opsojen, se je po jihoven Slovenija zlo nekoruptivna držova.
Citiran komisijo, ke se po mojen zlo spreneveda in politizera :
Korupcija v Sloveniji
Tisti, ki se ukvarjamo s preprečevanjem in zatiranjem korupcije, smo si enotnega mnenja, da Slovenija velja za dokaj nekorumpirano državo, čeprav zanemarljivo število kazenskih ovadb s tega področja še zdaleč ne kaže realnega stanja.
Osnovna težava Slovenije je ravno v tem, da ne vemo, v kolikšnem obsegu se je korupcija pri nas razrasla. Samo policijski podatki ne zadoščajo za prikaz dejanskega stanja, treba je izvesti vrsto drugih raziskav. Razlika med uradno ugotovljeno korupcijo in njenim zaznavanjem na strani državljanov je namreč izredno velika.
Vsekakor je ni tako malo kot jo prikazujejo uradne statistike, predvsem organov odkrivanja in organov pregon, niti ne tako veliko kot nanjo kažejo javno mnenjske raziskave. Odgovor na vprašanje, koliko korupcije je v Sloveniji, je torej nekje vmes.
Po oceni mednarodnih organizacij smo med najboljšimi tranzicijskimi državami in dosti boljši od nekaterih članic EU, na primer Italije in Grčije.
Korupcija se prepleta z vsemi kriminalnimi dejavnostmi in se z njimi medsebojno pogojuje. Predvsem se v korupcijska dejanja nenehno vpleta mednarodni element.
Premajhno poudarjanje mednarodnega sodelovanja v boju proti korupciji je tisto področje, na katerem lahko v prihodnje še veliko storimo, če priznamo, da je korupcija znana tudi Sloveniji.
TUNČEK petek, 28. januar 2011 ob 13:42
Ivek je napisal/a:
No, bor začelo je. Začeli so blokerati imovino, zaprli so sodnika, na sodišči je bivši minister, načelnik GŠ, bivši predsednik vlade, raziskovle se kak so lehko bile drükane bresplačne cajtnge, škofija je morala priznati nelikvidnost, Kordež, Zidar, Bavčar, Tovšakova, Šrot so f preiskavi. Bomo vidli, či do stvor spelali do kunca. Jas sen zato, ka podperemo takšo delo in ne pistimo, ka bi nehče vrga puško f koruzo. Naj tirajo, al pa mo ih natirali.
MOGLI BI NAPRAVITI KAK HRVOTI, FSO PREMOŽENJE JIN BLOKIRATI (DA GA NE PRENESEJO NA KAKŠE KAJMANSKE OTOKE ipd.) IN ČE JIN KAJ DOKOŽEJO TÜDI VSE POBRATI !
Ivek petek, 28. januar 2011 ob 18:37
Lehko Hrvoton. Uni mojo takše zakone, ka se to do. Prinas pa so stranke vzele držovo za talca, pa vse zakone delajo tak, ka nič nemreš rešiti. Lehko bi rekli, ka so zakoni met sobon skregani.(temu potli rečejo usklajevanje zakonof) Zavolo tega tüdi sodniki, ki bi šteli, nemrejo dobro delati, fajn pa živijo odvetniki. Fsakšo optožnico lehko zavlečejo, al pa poderejo zavolo proceduralnih razlogof. Poslanci mojo tüdi veko skrb za človekove pravice, pa so sprejeli zakone, ka lopovov nemreš slediti, poslušati, slikati pa tak dale brez sodnega naloga. Do te pa uni že fse zvejo pa popucajo pret sobon pa za sobon. Stvor politike je ka enkrat najde moči v parlamenti, pa začne delati prove zakone. Civilna drüžba, pa jih mora stalno spomijati, pa kontrolerati, ka nebi pozobili zake so na oblosti. Samo Civilna družba so ne novinari, ki se držijo pregovora "samo slaba novica je dobra novica". Pri ten misllijo na svojo pločo. Ovi den je bila ministrica za gospodarstvo f Heliosi, ki je dobra no zdrava firma. zaprosila je novinare, naj o ten kaj napišejo. Mislite, ka so? Malo morgen, to je ne intersesantno, zavolo tega nede nobene afere. Tüdi takšo obveščanje javnosti je krivo za stanje duhov. Treba povedati dobro no slabo.
Značilno je, ka je prejšja vlada zmejšala proračun pa število delafcov f protikorupcijski komisiji. Jin je že šla na žifce. Bomo vidli kak de delala nova komisija!
TUNČEK petek, 28. januar 2011 ob 19:40
Ja resen je , da se dostikrot sklicüvlejo na nekšo demokracijo, gda je treba koga prijeti ali opsoditi. Tüdi proceduralne napoke so zlo dober izgovor za spistiti lopove na prostost. Dostikrot se ne smejo upoštevati dokozi, ke bi naj bili pridobleni na nezakoniti način. Meni se zdi, da bi fsoki dokoz moga velati, neglede kak je bija pridobleni. če je pa že bija pridobleni na nezakoniti način, pa se naj obravnovle tistega, ke je toki dokoz doba.
Momo tüdi zlo renomerane odvetniške pisarne, ke le malo procesof dobijo f poštenen sojenji, dobivlejo jih večina na procesnih napokah.
Pa še to je, da so zokoni slabo napisani, se jih pišejo v glovnen politiki ali pa jihove oprode.
Že v prešji držovi pa smo se norca delali, da se zokoni pišejo z načrtovonimi lükjami, da zokone lehko zaobideš. Pa ne ven, če se je kej spremenlo pri pisaji zokonof.