Sen že misla, ka so gospodje f črnen le odločili, ka je za cerkef bole važna morala no vera, kak pa penezi. Fčera je bilo na RTV povedano, ka je pet župnikov, ki so bres penez, küpilo Betnavo. Ka vas spotin. Betnava je zadužena, na joj je bančna hipoteka. Zaj do s totin manevron Betnavo zmeknoli banki, ka de ostola škofijska, dug pa de že nehće ploča-se ve. Tipični tajkunski posel. Naproviš novo podjetje, upnikon pa ostone samo naslof. Je Stres ne zapstoj reka, ka de loblanska škofija pomogala, či glih nema dosti penez.
Pet duhovnikov kupilo podjetje, od katerega terja država dva milijona
V mariborski nadškofiji lastništva ne odobravajo, a so naredili izjemo
18. februar 2011 ob 13:05, MMC RTV SLO
Mariborska nadškofija je duhovnikom, ki uradno nimajo premoženja, dala poroštvo za najem posojila, s katerim so kupili podjetje Betnava, od katerega terja država dva milijona evrov.
Na vprašanje MMC-ja, ali odobrava, da so njeni duhovniki tudi lastniki podjetja, so v mariborski nadškofiji odgovorili, da ne, toda v primeru podjetja Betnava, d. o. o., ni bilo druge možnosti, zato so naredili izjemo. Vprašanje se je nanašalo na pet duhovnikov mariborske nadškofije, ki so uradno brez lastnega premoženja, a so januarja letos postali lastniki podjetja Betnava. Od podjetja ministrstvo za gospodarstvo terja dva milijona evrov zaradi suma ponareditve dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev. Čeprav je sodišče že odredilo izvršbo dolga in čeprav je ministrstvo zahtevalo prepoved razpolaganja s premoženjem, je sodišče dovolilo menjavo lastništva.
Tudi novi lastniki do posojila s poroštvom mariborske nadškofije
Prejšnji lastniki podjetja Betnava, ki je bilo ustanovljeno za prenovo istoimenskega dvorca, so bili ljudje iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetji. Šesterica je januarja 2008 v podjetje vložila vsak po 380.000 evrov, štiri mesece pozneje pa je takratni mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe za posojila omenjeni šesterici. V mariborski nadškofiji so za MMC pojasnili, da je bilo posojilo že vrnjeno, "odplačali pa so ga stari družbeniki, ki so svoje poslovne deleže prodali novim družbenikom".
Poroštvo za posojila je dal Kramberger na podlagi "poslovnega odnosa z Betnavo, d. o. o., in njenimi družbeniki." Nadškofija je namreč podjetju Betnava dodelila stavbno pravico z namenom izvedbe projekta revitalizacije dvorca. Dodali so, da jim je kot lastniku v interesu, da dvorec ne propada, ampak da se obnavlja in"služi v korist širše skupnosti".
Glede spremembe lastništva podjetja, s katero so v mariborski nadškofiji seznanjeni, pa so zapisali še, da so "tudi novi družbeniki za prevzem poslovnih deležev družbe Betnava, d. o. o., najeli posojilo pri banki s poroštvom nadškofije".
Poznejši nadzor ministrstva pokazal na nepravilnosti
Ministrstvo za gospodarstvo je šele pri poznejšem nadzoru ugotovilo, da naj bi podjetje Betnava izstavljalo račune tudi, ko se je obnova dvorca že prekinila, kar pomeni, da naj bi podjetje Betnava zahtevalo denar za dela, ki sploh niso bila opravljena. Ministrstvo je račune, ki jih zdaj označujejo kot "nerealne, neresnične in zavajajoče" najprej poplačalo, pri poznejšem nadzoru pa ugotovilo zlorabe in zoper odgovorne osebe in nadzornike podalo kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in na sodišče podalo predlog za izvršbo premoženja.
Nadškofija: Bili smo žrtve Vegrada
Iz nadškofije Maribor so v zvezi s tem sporočili, da sta bili tako gospodarska uprava nadškofije kot družba Betnava "žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad". Kot zatrjujejo, je zahteva za izplačilo javnih sredstev, ki so jo naslovili na ministrstvo za gospodarstvo, temeljila na dveh plačanih začasnih gradbenih situacijah, a se je šele kasneje izkazalo, da Vegrad ni imel resnega namena del nadaljevati, čeprav naj bi to vseskozi zagotavljal.
Ropajo šume na Pokljuki, Afstrijscon no taljonon odovllejo hlode, naše žage pa nemajo kaj žagati, pohištvena podjetja pa les cilo morajo küpivati v inozemstvi. Glovno ka cerkef dobi peneze.
Ljubljanska nadškofija postopka vračanja preostalih gozdov sicer ne želi komentirati, glede poslovanja Metropolitane pa meni, da bo poslovni izid za lansko leto pozitiven. Iz zadnjega letnega poročila družbe je razvidno, da je leta 2009 ustvarila nekaj manj kot 5 milijonov evrov prihodkov, največ s prodajo lesa, in 1,6 milijona evrov čistega dobička, je za TV Slovenija poročala Janja Koren
Zvonovi do še napre zvonili, cirkev pa nikoli nede ostola revež. Doklič de cirkef držova v držovi, de pač tak. Edino v Franciji je ne ne ven kak bogata zato ke je strogo ločena ot držove.
Prinas fsoko leto zaprovi držova za cirkef na miljone evrof : pokojninsko in zdrafstveno zavarovoje za duhovnike gratis, obnova vseh cerkvenih stavb, pa četüdi neso pot spomeniškin varstvon, rassvetlova cirkef na fsoken bregi - dobro, to pločamo fsi, financeranje verskih skupnosti, ge skoro fse peneze dobi katoliška cirkef (zato, ke si lasti gromozanski procent vernikof, četüdi jih je dosta meje) in še mogoče kaj.
Jas bi bija zato, da bi fsoko versko skupnost financerali tisti, ki so čloni tote verske skupnosti. Držova pa bi vzdrževola samo objekte ke so pot spomeniškin varstvon. Tüdi bi naloža cirkvi kak najvekšemi kapitalisti v Sloveniji, da plačüvle dofke in tüdi dofke na dobiček. Zregulerati bi bilo treba tüdi, da bi cirkef mogla fse "darove" registrerati in ne jemati penez pot mizoj za op porokah, smrtih in fsoko nedelo ali na proznik, gda je ofer in se prihodek nigi ne registrera...
Tarnajo pa skos, da so veki reveži - mislin da mojo zapoved, ke je greh, če lažejo.
Neje mi jasno, kak lehko pri kerikoli banki mariborska nadškofija do poroštvo, či pa je insolventna. Z drügimi besedami, kak lehko nešče, ki je uradno brez penez pa v 800 milijonsken dugi, do poroštvo nekomi za najem vekega kredita? Iz tega človik lehko potegne sklep, ka je vse povezano, pa ka so to vse mafijska posla, drügo ne! Tajkun, kak je rimokatoliška cerkev, je pr držovi zaščitena bole kak kočevski medved pa kak vsi državljani vküper. Dosti na hasek pa je pokojni premier pa predsednik Drnovšek, keri je s cerkvijo sklepa razne sporazume, po kerih so zej zato držova v držovi, nedotakljivi. Dugi pa do se zato itak pokrivali z našimi penezi, keje svijarija vseh svijarij. Kak dugo mo še kcoj glejali takše lopovščine? Lidje so celi gotovi pa se bunijo, kda je držova Slovenija rešovala enega bogega Humara v Himalaji, kda pa mo pokrivali astronomsko veki dug cerkve, pa nikome ništa!
Legionar je napisal/a: Neje mi jasno, kak lehko pri kerikoli banki mariborska nadškofija do poroštvo, či pa je insolventna. Z drügimi besedami, kak lehko nešče, ki je uradno brez penez pa v 800 milijonsken dugi, do poroštvo nekomi za najem vekega kredita? Iz tega človik lehko potegne sklep, ka je vse povezano, pa ka so to vse mafijska posla, drügo ne! Tajkun, kak je rimokatoliška cerkev, je pr držovi zaščitena bole kak kočevski medved pa kak vsi državljani vküper. Dosti na hasek pa je pokojni premier pa predsednik Drnovšek, keri je s cerkvijo sklepa razne sporazume, po kerih so zej zato držova v držovi, nedotakljivi. Dugi pa do se zato itak pokrivali z našimi penezi, keje svijarija vseh svijarij. Kak dugo mo še kcoj glejali takše lopovščine? Lidje so celi gotovi pa se bunijo, kda je držova Slovenija rešovala enega bogega Humara v Himalaji, kda pa mo pokrivali astronomsko veki dug cerkve, pa nikome ništa!
Fse to ka proviš je možno samo prinas ali pa vzhodno ot nos. Do reda in demokracije prinas, de še preteklo dosta Ščovnice, pa Müre in še kakše veke vode.
Tunček moš v eno roko praf. Samo tote svijarije neso samo prinas možne. Venda veš, ka so vekin delon uvožene, ne samo s fshoda, pač pa največ s zahoda. Je pa resen, ka jih naši kšeftmani znojo "oplemenititi". Mislin, ka si ne trebamo nalagti več, kak smo resen krivi. To je ne dobro za zdrovje düše. LPI
zaj še san naj cerkveni davek uvedejo tak kak mojo to v österajhi tan negi med 200 in 300€ na leto, pa če nečeš pločati, ti z sodiščon grozijo. No na tak način bi se dalo odpločati tote cerkvene duge
Bodo se oni že znejšli... brez skrbi
K punočki boš lehko ša, čiglih te nede na spiski, da bodo tan tak še ekstra "prispefke" pobirali. Provo mero pa bodo ti vzeli, dare boš šteja kerega od rodbine pokopati. Te boš ploča fse za nazoj (svoje duge, pa duge od pokojnika)... tak so že dozde delali. Nejč zvoniti ti je pop ne šteja, či si ne zvunof ploča - ne glede na to, ka se zvuneje še ekstra plati....
kobreti je napisal/a: zaj še san naj cerkveni davek uvedejo tak kak mojo to v österajhi tan negi med 200 in 300€ na leto, pa če nečeš pločati, ti z sodiščon grozijo. No na tak način bi se dalo odpločati tote cerkvene duge
Zavolo mene lehko uvedejo cerkveni dovek, se sen ne jihof vernik. Tan ge toti dovek mojo, ga plačüvlejo tisti, ke so čloni določene verske skupnosti.
Sen pa proti temi, ke so gnes rekli na škofiji, da bi dug banka naj otpisala, naj ga potli banke otpišejo še tistin ke se kumer preživlajo in so bili primorani se zapufati.
S fsemi lidmi in subjekti se naj glih postopa. Cikef je že itak zadosta priviligirana in dostage delüvle kak držova v držovi. Naj zokoni za jo veloja kak za fse drüge !!!
PS . Proti veri in vernikon nemam nič, mon pa proti cirkvi kak inštituciji, ke je do fundamenta pokvarjena in zagovorja enokost, pa pravičnost in še ne ven ka, soma pa se toga sploh ne drži.
Dejan je napisal/a: Rešitev je enostavna. Či se uvede davek, se "izpišeš" iz cirkve.
Primer je bija pret leti v Nemčiji. Steffi Graf je htela ot cirkve dobiti podotek, kon so vložili jene peneze, ke jih je ne malo plačüvala fsoko leto. In ke so ji ne dali otgovora, se je enostavno ispisala.
Tak bi pomalen tüdi cirkef mogla nalevati čisto vino, ne pa s penezi delati kak svija z žaklon (primer mariborske škofije).
zobl je napisal/a: kej de te pop meja f cerkvi spisek, keri je ploča članarino oz davek cerkveni?
štere je ne ploča, nede smeja k polnočki dokič ne ploča?
Zobl, stvor ti malo karikeraš. Tisti ke de s srcon vernik, de plačüva članarino, tisti drügi pa pač nedo.
Niše pa nede kontrolera položnic, se je cirkvi interes, če lidje pridejo k meši. Če je cirkef resen to zaka se deklarera pa itak ot revežof nede nič pobirala, takak to delajo muslimoni, bogatoš more dati prispevek, drügi pa keko lehko, revežon pa do celo islamska skupnost.
Pepek z brega je napisal/a:
Bodo se oni že znejšli... brez skrbi
K punočki boš lehko ša, čiglih te nede na spiski, da bodo tan tak še ekstra "prispefke" pobirali. Provo mero pa bodo ti vzeli, dare boš šteja kerega od rodbine pokopati. Te boš ploča fse za nazoj (svoje duge, pa duge od pokojnika)... tak so že dozde delali. Nejč zvoniti ti je pop ne šteja, či si ne zvunof ploča - ne glede na to, ka se zvuneje še ekstra plati....
To so skos celo zgodovino delali, pa do itak še napre. Jih ne briga tvoja žalost op smrti, pa tvojo veselje op gostüvanji...
Jas sen za cerkveno štibro. Naj bo nekši tol dohodnine, o ten naj se pogučita držova no škofje. Tisti, ki če pločati cerkveno štibro naj to napiše f dohodninski napovedi. Tüdi naj se določi kere cerkve, pa keri cerkveni spomeniki so narodna no kulturna herbija. Za to naj skrbi držova. Samo ne tak, ka do opčine lehko določile za kulturni spomernik fsakšo cerkef al pa kriš. To naj oprovijo zgodovinari, slikori, kipori, krajinski no ovi drügi arhitekti, cerkveni meštri no drügi, ki se spoznajo na to. Či pa cerkef spomenik nüca tak, ka žjin slüži peneze (razne božje poti, pa tan, ge nabirajo peneze), naj ploča en tol vzdrževanja. To velo tüdi za razne mrliške vežice, ki jih naprovi opčina, cerkev pa nüca za svoje obrede, ki jih zaračünovle. Te naj en tol tega do v vzdrževanje, pa tüdi investira v graditef. Či morajo državloni pločati nücaje vežice, naj jo ploča tüdi cerkef. Ot nekda je znono: libezen je tan, ge so čisti račüni. Keko ven lidje, naj bi tüdi cerkef dosti dali na libezen. Je Vojtila reka, ka nas mo rat, ziher sen, ka je pri ten ne misla zavolo penez!
Ivek, fse to ke si napisa, pa še mogoče bi se kakšo stvor lehko pripisalo, drži, samo cirkef nede nikoli pristola na to, se takoj propodne. Nikoli je ne bila dober gospodor, nikoli je ne mela čistih račünof in jena primarna dejovnost, ke bi naj bila vera je cirkvi nekan neznona. Se mi zdi, ke ji lepše zveni cvenk penes kak cerkveni zvun.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
Ivek sobota, 19. februar 2011 ob 20:07
Sen že misla, ka so gospodje f črnen le odločili, ka je za cerkef bole važna morala no vera, kak pa penezi. Fčera je bilo na RTV povedano, ka je pet župnikov, ki so bres penez, küpilo Betnavo. Ka vas spotin. Betnava je zadužena, na joj je bančna hipoteka. Zaj do s totin manevron Betnavo zmeknoli banki, ka de ostola škofijska, dug pa de že nehće ploča-se ve. Tipični tajkunski posel. Naproviš novo podjetje, upnikon pa ostone samo naslof. Je Stres ne zapstoj reka, ka de loblanska škofija pomogala, či glih nema dosti penez.
Pet duhovnikov kupilo podjetje, od katerega terja država dva milijona
V mariborski nadškofiji lastništva ne odobravajo, a so naredili izjemo
18. februar 2011 ob 13:05, MMC RTV SLO
Mariborska nadškofija je duhovnikom, ki uradno nimajo premoženja, dala poroštvo za najem posojila, s katerim so kupili podjetje Betnava, od katerega terja država dva milijona evrov.
Na vprašanje MMC-ja, ali odobrava, da so njeni duhovniki tudi lastniki podjetja, so v mariborski nadškofiji odgovorili, da ne, toda v primeru podjetja Betnava, d. o. o., ni bilo druge možnosti, zato so naredili izjemo. Vprašanje se je nanašalo na pet duhovnikov mariborske nadškofije, ki so uradno brez lastnega premoženja, a so januarja letos postali lastniki podjetja Betnava. Od podjetja ministrstvo za gospodarstvo terja dva milijona evrov zaradi suma ponareditve dokumentov pri pridobivanju evropskih sredstev. Čeprav je sodišče že odredilo izvršbo dolga in čeprav je ministrstvo zahtevalo prepoved razpolaganja s premoženjem, je sodišče dovolilo menjavo lastništva.
Tudi novi lastniki do posojila s poroštvom mariborske nadškofije
Prejšnji lastniki podjetja Betnava, ki je bilo ustanovljeno za prenovo istoimenskega dvorca, so bili ljudje iz kroga Krekove družbe, mariborske nadškofije in njenih podjetji. Šesterica je januarja 2008 v podjetje vložila vsak po 380.000 evrov, štiri mesece pozneje pa je takratni mariborski nadškof Franc Kramberger podpisal poroštvene pogodbe za posojila omenjeni šesterici. V mariborski nadškofiji so za MMC pojasnili, da je bilo posojilo že vrnjeno, "odplačali pa so ga stari družbeniki, ki so svoje poslovne deleže prodali novim družbenikom".
Poroštvo za posojila je dal Kramberger na podlagi "poslovnega odnosa z Betnavo, d. o. o., in njenimi družbeniki." Nadškofija je namreč podjetju Betnava dodelila stavbno pravico z namenom izvedbe projekta revitalizacije dvorca. Dodali so, da jim je kot lastniku v interesu, da dvorec ne propada, ampak da se obnavlja in"služi v korist širše skupnosti".
Glede spremembe lastništva podjetja, s katero so v mariborski nadškofiji seznanjeni, pa so zapisali še, da so "tudi novi družbeniki za prevzem poslovnih deležev družbe Betnava, d. o. o., najeli posojilo pri banki s poroštvom nadškofije".
Poznejši nadzor ministrstva pokazal na nepravilnosti
Ministrstvo za gospodarstvo je šele pri poznejšem nadzoru ugotovilo, da naj bi podjetje Betnava izstavljalo račune tudi, ko se je obnova dvorca že prekinila, kar pomeni, da naj bi podjetje Betnava zahtevalo denar za dela, ki sploh niso bila opravljena. Ministrstvo je račune, ki jih zdaj označujejo kot "nerealne, neresnične in zavajajoče" najprej poplačalo, pri poznejšem nadzoru pa ugotovilo zlorabe in zoper odgovorne osebe in nadzornike podalo kazenske ovadbe zaradi ponarejanja listin in na sodišče podalo predlog za izvršbo premoženja.
Nadškofija: Bili smo žrtve Vegrada
Iz nadškofije Maribor so v zvezi s tem sporočili, da sta bili tako gospodarska uprava nadškofije kot družba Betnava "žrtvi nekorektnega poslovnega odnosa družbe Vegrad". Kot zatrjujejo, je zahteva za izplačilo javnih sredstev, ki so jo naslovili na ministrstvo za gospodarstvo, temeljila na dveh plačanih začasnih gradbenih situacijah, a se je šele kasneje izkazalo, da Vegrad ni imel resnega namena del nadaljevati, čeprav naj bi to vseskozi zagotavljal.
Ropajo šume na Pokljuki, Afstrijscon no taljonon odovllejo hlode, naše žage pa nemajo kaj žagati, pohištvena podjetja pa les cilo morajo küpivati v inozemstvi. Glovno ka cerkef dobi peneze.
Ljubljanska nadškofija postopka vračanja preostalih gozdov sicer ne želi komentirati, glede poslovanja Metropolitane pa meni, da bo poslovni izid za lansko leto pozitiven. Iz zadnjega letnega poročila družbe je razvidno, da je leta 2009 ustvarila nekaj manj kot 5 milijonov evrov prihodkov, največ s prodajo lesa, in 1,6 milijona evrov čistega dobička, je za TV Slovenija poročala Janja Koren
TUNČEK nedelja, 20. februar 2011 ob 10:04
Zvonovi do še napre zvonili, cirkev pa nikoli nede ostola revež. Doklič de cirkef držova v držovi, de pač tak. Edino v Franciji je ne ne ven kak bogata zato ke je strogo ločena ot držove.
Prinas fsoko leto zaprovi držova za cirkef na miljone evrof : pokojninsko in zdrafstveno zavarovoje za duhovnike gratis, obnova vseh cerkvenih stavb, pa četüdi neso pot spomeniškin varstvon, rassvetlova cirkef na fsoken bregi - dobro, to pločamo fsi, financeranje verskih skupnosti, ge skoro fse peneze dobi katoliška cirkef (zato, ke si lasti gromozanski procent vernikof, četüdi jih je dosta meje) in še mogoče kaj.
Jas bi bija zato, da bi fsoko versko skupnost financerali tisti, ki so čloni tote verske skupnosti. Držova pa bi vzdrževola samo objekte ke so pot spomeniškin varstvon. Tüdi bi naloža cirkvi kak najvekšemi kapitalisti v Sloveniji, da plačüvle dofke in tüdi dofke na dobiček. Zregulerati bi bilo treba tüdi, da bi cirkef mogla fse "darove" registrerati in ne jemati penez pot mizoj za op porokah, smrtih in fsoko nedelo ali na proznik, gda je ofer in se prihodek nigi ne registrera...
Tarnajo pa skos, da so veki reveži - mislin da mojo zapoved, ke je greh, če lažejo.
Legionar nedelja, 20. februar 2011 ob 10:26
Neje mi jasno, kak lehko pri kerikoli banki mariborska nadškofija do poroštvo, či pa je insolventna. Z drügimi besedami, kak lehko nešče, ki je uradno brez penez pa v 800 milijonsken dugi, do poroštvo nekomi za najem vekega kredita?
Iz tega človik lehko potegne sklep, ka je vse povezano, pa ka so to vse mafijska posla, drügo ne! Tajkun, kak je rimokatoliška cerkev, je pr držovi zaščitena bole kak kočevski medved pa kak vsi državljani vküper. Dosti na hasek pa je pokojni premier pa predsednik Drnovšek, keri je s cerkvijo sklepa razne sporazume, po kerih so zej zato držova v držovi, nedotakljivi. Dugi pa do se zato itak pokrivali z našimi penezi, keje svijarija vseh svijarij. Kak dugo mo še kcoj glejali takše lopovščine? Lidje so celi gotovi pa se bunijo, kda je držova Slovenija rešovala enega bogega Humara v Himalaji, kda pa mo pokrivali astronomsko veki dug cerkve, pa nikome ništa!
TUNČEK nedelja, 20. februar 2011 ob 10:32
Legionar je napisal/a:
Iz tega človik lehko potegne sklep, ka je vse povezano, pa ka so to vse mafijska posla, drügo ne! Tajkun, kak je rimokatoliška cerkev, je pr držovi zaščitena bole kak kočevski medved pa kak vsi državljani vküper. Dosti na hasek pa je pokojni premier pa predsednik Drnovšek, keri je s cerkvijo sklepa razne sporazume, po kerih so zej zato držova v držovi, nedotakljivi. Dugi pa do se zato itak pokrivali z našimi penezi, keje svijarija vseh svijarij. Kak dugo mo še kcoj glejali takše lopovščine? Lidje so celi gotovi pa se bunijo, kda je držova Slovenija rešovala enega bogega Humara v Himalaji, kda pa mo pokrivali astronomsko veki dug cerkve, pa nikome ništa!
Neje mi jasno, kak lehko pri kerikoli banki mariborska nadškofija do poroštvo, či pa je insolventna. Z drügimi besedami, kak lehko nešče, ki je uradno brez penez pa v 800 milijonsken dugi, do poroštvo nekomi za najem vekega kredita?
Fse to ka proviš je možno samo prinas ali pa vzhodno ot nos. Do reda in demokracije prinas, de še preteklo dosta Ščovnice, pa Müre in še kakše veke vode.
Ivek sreda, 23. februar 2011 ob 08:20
Tunček moš v eno roko praf. Samo tote svijarije neso samo prinas možne. Venda veš, ka so vekin delon uvožene, ne samo s fshoda, pač pa največ s zahoda. Je pa resen, ka jih naši kšeftmani znojo "oplemenititi". Mislin, ka si ne trebamo nalagti več, kak smo resen krivi. To je ne dobro za zdrovje düše. LPI
TUNČEK sreda, 23. februar 2011 ob 08:44
Drži, v plemenitenji pa smo itak met najbole inovativnimi pri fsoki stvori.
kobreti torek, 1. marec 2011 ob 07:57
zaj še san naj cerkveni davek uvedejo tak kak mojo to v österajhi tan negi med 200 in 300€ na leto, pa če nečeš pločati, ti z sodiščon grozijo. No na tak način bi se dalo odpločati tote cerkvene duge
zobl torek, 1. marec 2011 ob 09:08
Dejan torek, 1. marec 2011 ob 09:10
Rešitev je enostavna. Či se uvede davek, se "izpišeš" iz cirkve.
MILAN torek, 1. marec 2011 ob 11:57
zobl torek, 1. marec 2011 ob 11:59
kej de te pop meja f cerkvi spisek, keri je ploča članarino oz davek cerkveni?
štere je ne ploča, nede smeja k polnočki dokič ne ploča?
Pepek z brega torek, 1. marec 2011 ob 12:59
Bodo se oni že znejšli... brez skrbi
K punočki boš lehko ša, čiglih te nede na spiski, da bodo tan tak še ekstra "prispefke" pobirali. Provo mero pa bodo ti vzeli, dare boš šteja kerega od rodbine pokopati. Te boš ploča fse za nazoj (svoje duge, pa duge od pokojnika)... tak so že dozde delali. Nejč zvoniti ti je pop ne šteja, či si ne zvunof ploča - ne glede na to, ka se zvuneje še ekstra plati....
zobl torek, 1. marec 2011 ob 15:10
Pepek bormeš fse kej si napisa je res!
MILAN torek, 1. marec 2011 ob 17:02
TUNČEK torek, 1. marec 2011 ob 20:22
kobreti je napisal/a:
zaj še san naj cerkveni davek uvedejo tak kak mojo to v österajhi tan negi med 200 in 300€ na leto, pa če nečeš pločati, ti z sodiščon grozijo. No na tak način bi se dalo odpločati tote cerkvene duge
Zavolo mene lehko uvedejo cerkveni dovek, se sen ne jihof vernik. Tan ge toti dovek mojo, ga plačüvlejo tisti, ke so čloni določene verske skupnosti.
Sen pa proti temi, ke so gnes rekli na škofiji, da bi dug banka naj otpisala, naj ga potli banke otpišejo še tistin ke se kumer preživlajo in so bili primorani se zapufati.
S fsemi lidmi in subjekti se naj glih postopa. Cikef je že itak zadosta priviligirana in dostage delüvle kak držova v držovi. Naj zokoni za jo veloja kak za fse drüge !!!
PS . Proti veri in vernikon nemam nič, mon pa proti cirkvi kak inštituciji, ke je do fundamenta pokvarjena in zagovorja enokost, pa pravičnost in še ne ven ka, soma pa se toga sploh ne drži.
TUNČEK torek, 1. marec 2011 ob 20:25
Dejan je napisal/a:
Rešitev je enostavna. Či se uvede davek, se "izpišeš" iz cirkve.
Primer je bija pret leti v Nemčiji. Steffi Graf je htela ot cirkve dobiti podotek, kon so vložili jene peneze, ke jih je ne malo plačüvala fsoko leto. In ke so ji ne dali otgovora, se je enostavno ispisala.
Tak bi pomalen tüdi cirkef mogla nalevati čisto vino, ne pa s penezi delati kak svija z žaklon (primer mariborske škofije).
TUNČEK torek, 1. marec 2011 ob 20:30
zobl je napisal/a:
kej de te pop meja f cerkvi spisek, keri je ploča članarino oz davek cerkveni?
štere je ne ploča, nede smeja k polnočki dokič ne ploča?
Zobl, stvor ti malo karikeraš. Tisti ke de s srcon vernik, de plačüva članarino, tisti drügi pa pač nedo.
Niše pa nede kontrolera položnic, se je cirkvi interes, če lidje pridejo k meši. Če je cirkef resen to zaka se deklarera pa itak ot revežof nede nič pobirala, takak to delajo muslimoni, bogatoš more dati prispevek, drügi pa keko lehko, revežon pa do celo islamska skupnost.
TUNČEK torek, 1. marec 2011 ob 20:32
Pepek z brega je napisal/a:
Jih ne briga tvoja žalost op smrti, pa tvojo veselje op gostüvanji...
Bodo se oni že znejšli... brez skrbi
K punočki boš lehko ša, čiglih te nede na spiski, da bodo tan tak še ekstra "prispefke" pobirali. Provo mero pa bodo ti vzeli, dare boš šteja kerega od rodbine pokopati. Te boš ploča fse za nazoj (svoje duge, pa duge od pokojnika)... tak so že dozde delali. Nejč zvoniti ti je pop ne šteja, či si ne zvunof ploča - ne glede na to, ka se zvuneje še ekstra plati....
To so skos celo zgodovino delali, pa do itak še napre.
Ivek torek, 1. marec 2011 ob 20:38
Jas sen za cerkveno štibro. Naj bo nekši tol dohodnine, o ten naj se pogučita držova no škofje. Tisti, ki če pločati cerkveno štibro naj to napiše f dohodninski napovedi. Tüdi naj se določi kere cerkve, pa keri cerkveni spomeniki so narodna no kulturna herbija. Za to naj skrbi držova. Samo ne tak, ka do opčine lehko določile za kulturni spomernik fsakšo cerkef al pa kriš. To naj oprovijo zgodovinari, slikori, kipori, krajinski no ovi drügi arhitekti, cerkveni meštri no drügi, ki se spoznajo na to. Či pa cerkef spomenik nüca tak, ka žjin slüži peneze (razne božje poti, pa tan, ge nabirajo peneze), naj ploča en tol vzdrževanja. To velo tüdi za razne mrliške vežice, ki jih naprovi opčina, cerkev pa nüca za svoje obrede, ki jih zaračünovle. Te naj en tol tega do v vzdrževanje, pa tüdi investira v graditef. Či morajo državloni pločati nücaje vežice, naj jo ploča tüdi cerkef. Ot nekda je znono: libezen je tan, ge so čisti račüni. Keko ven lidje, naj bi tüdi cerkef dosti dali na libezen. Je Vojtila reka, ka nas mo rat, ziher sen, ka je pri ten ne misla zavolo penez!
TUNČEK torek, 1. marec 2011 ob 20:51
Ivek, fse to ke si napisa, pa še mogoče bi se kakšo stvor lehko pripisalo, drži, samo cirkef nede nikoli pristola na to, se takoj propodne. Nikoli je ne bila dober gospodor, nikoli je ne mela čistih račünof in jena primarna dejovnost, ke bi naj bila vera je cirkvi nekan neznona. Se mi zdi, ke ji lepše zveni cvenk penes kak cerkveni zvun.