V kinodvoranah le še slovenščina
Za poenotenje slovenskega jezika
Ljubljana - RTV SLO
Med 124 ukrepi, ki ji predvideva Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, sta pozornost javnosti pritegnili zlasti dve vrstici.
V resoluciji o izboljšanju položaja slovenščine v prihodnjih petih letih (2007-2011), ki so jo pred dnevi sprejeli poslanci v državnem zboru, odmeva na 30 straneh predvsem besedilo pod naslovom Poskusi z govorno sinhronizacijo tujih filmov. Distributerji že zdaj vsako leto postrežejo s petimi do osmimi sinhroniziranimi filmi. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi sinhronizacijo poskusno razširili tudi na filme za odrasle, kar pa je takoj spodbudilo številne burne odzive.
Kršitev umetniške integritete filma
Sinhronizaciji nasprotuje podpredsednik evropskega filmskega sklada Evro Images, sicer tudi predavatelj na ljubljanskem AGRFT-ju Igor Koršič, ki meni, da sinhronizacija krši umetniško integriteto filma. "Človeški glas in telo sta ena celota, in če se to razdeli in se drugi glas, pa naj bo še tako podoben, posodi igralcu, to ne deluje dobro," še dodaja Koršič.
Precejšen finančni zalogaj
Pozitivne posledice je v sinhronizaciji filmov našel jezikoslovec Miran Košuta, ki sicer zagovarja podnapise, a ob tem razmišlja, da je Italijanom s sinhronizacijo uspelo poenotiti svoj jezik. Košuta še meni, da s podnapisi krepimo večjezičnost naših gledalcev, ob občutenju potrebe po tem, da se jezik poenoti, pa je sinhronizacija zelo dobrodošla.
Nekaterim očitkom, da je sinhronizacija draga in da je zaradi prezasedenosti dobrih igralcev z drugim delom ta pogosto nekakovostna, nasprotuje Jurij Souček, čigar glas je oživil številne junake zlasti animiranih filmov.
Souček je ob tem opozoril na sinhronizacijo Pasijona pred nekaj leti, ob tem pa še izrazil prepričanje, da je v Sloveniji dovolj dobrih igralcev, ki bi bili kos nalogi.
Več zanimanja za izvirnik
Filmski kritik Samo Rugelj poudarja, da se lahko strah pred jezikovnim imperializmom rešiti tudi s povečavo produkcije domačih filmov. Pri tem je še opozoril, da se že pri otroških oziroma družinskih filmih gledalci raje odločajo za ogled izvirnika.
Nosilci sinhronizacij naj bi bili distributerji in še neustanovljeni filmski sklad. Distributerji, ki pripeljejo v Slovenijo okoli 180 filmov letno, se naloge otepajo, saj so po njihovih ocenah sinhronizacije predrage, pomenile pa bi tako prevelik finančni kot logistični in kreativni zalogaj.
Jaz sen proti temi. Zake bi te ze mogli meti takak švabi, afstrici, italjoni...
To je bedarija od bedarij. Keko jaz ven, znomo fsi šteti. Ke te vloda misli ka smo Slovenci nepismeni? Pa orginalen glos igralca je le orginalen. V komedijah se ponavodi režiš tüdi igralcon ki "tak" gučijo
Jaz sen glih tak proti sinhronizaciji...ve pa če tote tuje postaje duže glejaš ka mojo sinhronizirane filme lepo čüješ v vseh filmih iste glose, to pa je grozno moteče...Pa kak bi še le te prinas bilo????? Polek toga pa se polek našega jezika (branje) lepo vičiš tujega,,,naj bi rejši poskrbili ka do prevodi v podnapisih takši kak se šika, pa ljubljanščino naj iz TV sprovijo...pa deci v OŠ naj delovne zvezke proč vzemejo ka do malo več lehko šrajbali....PA MO VSI BOLE PISMENI.
Pa to je grozno, či bi to naredli. Že podnapisi so včosih čist mimo, ka rejši poslüšan v original jeziki, te je fsej smešno al pa ka praf razmiš kej je človik poveda. Pa to bi glih tak te blo kak tiste reklame za pralni proh, ka bi igralec nekej vüsta odpira, gučalo pa nebi nič, oz. čisto mimo...
Ali ste vedeli???...da je slovenski jezik eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik.
Zvončica je napisal/a: Jaz sen glih tak proti sinhronizaciji...ve pa če tote tuje postaje duže glejaš ka mojo sinhronizirane filme lepo čüješ v vseh filmih iste glose, to pa je grozno moteče...Pa kak bi še le te prinas bilo????? Polek toga pa se polek našega jezika (branje) lepo vičiš tujega,,,naj bi rejši poskrbili ka do prevodi v podnapisih takši kak se šika, pa ljubljanščino naj iz TV sprovijo...pa deci v OŠ naj delovne zvezke proč vzemejo ka do malo več lehko šrajbali....PA MO VSI BOLE PISMENI.
Čista petka za napisano!
Meni je vseeno kak je film, če so podnapisi ali pa če je sinhronizerani film........poglednem ga vseeno. Samo sem pa glih v dvomih, če bi naši to znali dobro sinhronizerati, itak do zej tega neso delali, no samo risanke, ali za filme pa nevem, meni bi blo zanimivo čuti kakšen dober film v slovenščini.....kapa če bi dobro vun spadnilo....
sem absolutno proti sinhronizaciji kerega koli filma!
nemreš sinhronizerati srbskih filmof al pa bosanskih, ker originalen jezik je ipak pomemben del filma.
či pa že,pa mam predlog: tistim, ki ste volili sedanjo desno vlado, lepo vse filme sinhronizerati, za kazen! ostalim pa dejte mir s takšimi smešnimi idejami.
Za dodajanja objave se prijavite.Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Prlekija-on.net. Pri komentiranju se držite teme, ne uporabljajte sovražnega govora in upoštevajte pravila.
MHA petek, 18. maj 2007 ob 19:16
V kinodvoranah le še slovenščina
Za poenotenje slovenskega jezika
Ljubljana - RTV SLO
Med 124 ukrepi, ki ji predvideva Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko, sta pozornost javnosti pritegnili zlasti dve vrstici.
V resoluciji o izboljšanju položaja slovenščine v prihodnjih petih letih (2007-2011), ki so jo pred dnevi sprejeli poslanci v državnem zboru, odmeva na 30 straneh predvsem besedilo pod naslovom Poskusi z govorno sinhronizacijo tujih filmov. Distributerji že zdaj vsako leto postrežejo s petimi do osmimi sinhroniziranimi filmi. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi sinhronizacijo poskusno razširili tudi na filme za odrasle, kar pa je takoj spodbudilo številne burne odzive.
Kršitev umetniške integritete filma
Sinhronizaciji nasprotuje podpredsednik evropskega filmskega sklada Evro Images, sicer tudi predavatelj na ljubljanskem AGRFT-ju Igor Koršič, ki meni, da sinhronizacija krši umetniško integriteto filma. "Človeški glas in telo sta ena celota, in če se to razdeli in se drugi glas, pa naj bo še tako podoben, posodi igralcu, to ne deluje dobro," še dodaja Koršič.
Precejšen finančni zalogaj
Pozitivne posledice je v sinhronizaciji filmov našel jezikoslovec Miran Košuta, ki sicer zagovarja podnapise, a ob tem razmišlja, da je Italijanom s sinhronizacijo uspelo poenotiti svoj jezik. Košuta še meni, da s podnapisi krepimo večjezičnost naših gledalcev, ob občutenju potrebe po tem, da se jezik poenoti, pa je sinhronizacija zelo dobrodošla.
Nekaterim očitkom, da je sinhronizacija draga in da je zaradi prezasedenosti dobrih igralcev z drugim delom ta pogosto nekakovostna, nasprotuje Jurij Souček, čigar glas je oživil številne junake zlasti animiranih filmov.
Souček je ob tem opozoril na sinhronizacijo Pasijona pred nekaj leti, ob tem pa še izrazil prepričanje, da je v Sloveniji dovolj dobrih igralcev, ki bi bili kos nalogi.
Več zanimanja za izvirnik
Filmski kritik Samo Rugelj poudarja, da se lahko strah pred jezikovnim imperializmom rešiti tudi s povečavo produkcije domačih filmov. Pri tem je še opozoril, da se že pri otroških oziroma družinskih filmih gledalci raje odločajo za ogled izvirnika.
Nosilci sinhronizacij naj bi bili distributerji in še neustanovljeni filmski sklad. Distributerji, ki pripeljejo v Slovenijo okoli 180 filmov letno, se naloge otepajo, saj so po njihovih ocenah sinhronizacije predrage, pomenile pa bi tako prevelik finančni kot logistični in kreativni zalogaj.
MHA petek, 18. maj 2007 ob 19:28
Jaz sen proti temi. Zake bi te ze mogli meti takak švabi, afstrici, italjoni...
To je bedarija od bedarij. Keko jaz ven, znomo fsi šteti. Ke te vloda misli ka smo Slovenci nepismeni? Pa orginalen glos igralca je le orginalen. V komedijah se ponavodi režiš tüdi igralcon ki "tak" gučijo
Zvončica nedelja, 20. maj 2007 ob 02:11
Jaz sen glih tak proti sinhronizaciji...ve pa če tote tuje postaje duže glejaš ka mojo sinhronizirane filme lepo čüješ v vseh filmih iste glose, to pa je grozno moteče...Pa kak bi še le te prinas bilo?????
Polek toga pa se polek našega jezika (branje) lepo vičiš tujega,,,naj bi rejši poskrbili ka do prevodi v podnapisih takši kak se šika, pa ljubljanščino naj iz TV sprovijo...pa deci v OŠ naj delovne zvezke proč vzemejo ka do malo več lehko šrajbali....PA MO VSI BOLE PISMENI.
Dejan nedelja, 20. maj 2007 ob 13:53
Pa to je grozno, či bi to naredli. Že podnapisi so včosih čist mimo, ka rejši poslüšan v original jeziki, te je fsej smešno al pa ka praf razmiš kej je človik poveda. Pa to bi glih tak te blo kak tiste reklame za pralni proh, ka bi igralec nekej vüsta odpira, gučalo pa nebi nič, oz. čisto mimo...
kobreti ponedeljek, 21. maj 2007 ob 19:30
Si zamislite ka bi ekipa "KÜNŠTNIH PRLEKOV" prevajala filme v nan bol dömoči jezik,nebi blo fajn?
Jernej ponedeljek, 21. maj 2007 ob 19:41
Ges naj bole razmin Film ci ma sicronizacijo nemskega jezika recimo Film iz ZDA-ja!
Ges san pac tak vajeni se ot malega mo.
Pac Avstrijci majo sreco ka se svici eni nemski govorijo.. pa ka se nemciji prek 80miljonov nemcov obstajajo.
Svicari ka nemski govorijo in Avstrijci majo sincronizacijo zaradi nemcov (ker jih dosti je)
MHA ponedeljek, 21. maj 2007 ob 20:09
Jernej je napisal/a:
Svicari ka nemski govorijo in Avstrijci majo sincronizacijo zaradi nemcov (ker jih dosti je)
...nepismenih!
Jernej ponedeljek, 21. maj 2007 ob 20:42
Ja tak pac je!
Pac slovencov samo 2 miljona je, narod ka pa nemski govori so pa prek 100 miljonov! Taka to se nemre primerjati!
(Nemcija ma okrok 8miljonov nezaposelni..4krat Slovenijo)
....ci bi zdaj tak na enkrat samo potnapise bli bi narod revolucijo naredo
Pa smejsno cüti tüdi za nepismene je lezej!
Jernej ponedeljek, 21. maj 2007 ob 21:26
Ali ste vedeli???...da je slovenski jezik eden najbolj arhaičnih jezikov v Evropi in tudi nasploh? Edini med uradnimi jeziki Evropske Unije tudi pozna dvojino, zraven tega pa ima največ narečnih skupin in narečij, glede na število prebivalcev, ki ga uporabljajo, kot svoj materin jezik.
http://www.hervardi.com/novice.php
Pepek z brega ponedeljek, 21. maj 2007 ob 21:47
Zvončica je napisal/a:
Polek toga pa se polek našega jezika (branje) lepo vičiš tujega,,,naj bi rejši poskrbili ka do prevodi v podnapisih takši kak se šika, pa ljubljanščino naj iz TV sprovijo...pa deci v OŠ naj delovne zvezke proč vzemejo ka do malo več lehko šrajbali....PA MO VSI BOLE PISMENI.
Jaz sen glih tak proti sinhronizaciji...ve pa če tote tuje postaje duže glejaš ka mojo sinhronizirane filme lepo čüješ v vseh filmih iste glose, to pa je grozno moteče...Pa kak bi še le te prinas bilo?????
Čista petka za napisano!
Jernej ponedeljek, 21. maj 2007 ob 22:21
Zej ci bode sinhronizacija v Slovenscino te de trbelo tüdi majnsine upostevati!
Ci de Film Slovenskem jeziki ...se dodatno podnapise
Potnapise tüdi za glühe in za ostale majnsinske jezike Italjanskem,Magarskem in Romskem jeziki!
In se Prekmurscini za menej!
Pepek z brega torek, 22. maj 2007 ob 00:45
Nejbole pametno bi bilo, či bi Künštni Prleki eden slovenski film za probo sihronizerali f Prleščino.
Kata Strofa torek, 22. maj 2007 ob 14:04
Hehe, ovega na primer "Pohotna Milena" samo te nücate še kakšo igralko
Kata Strofa torek, 22. maj 2007 ob 14:08
No mislim sinhronizatorko
Nela torek, 22. maj 2007 ob 17:40
Meni je vseeno kak je film, če so podnapisi ali pa če je sinhronizerani film........poglednem ga vseeno. Samo sem pa glih v dvomih, če bi naši to znali dobro sinhronizerati, itak do zej tega neso delali, no samo risanke, ali za filme pa nevem, meni bi blo zanimivo čuti kakšen dober film v slovenščini.....kapa če bi dobro vun spadnilo....
romes četrtek, 24. maj 2007 ob 00:01
sem absolutno proti sinhronizaciji kerega koli filma!
nemreš sinhronizerati srbskih filmof al pa bosanskih, ker originalen jezik je ipak pomemben del filma.
či pa že,pa mam predlog: tistim, ki ste volili sedanjo desno vlado, lepo vse filme sinhronizerati, za kazen! ostalim pa dejte mir s takšimi smešnimi idejami.