53. Kmetijsko-živilski sejem AGRA je odprl predsednik RS Borut Pahor

Otvoritvene slovesnosti so se udeležili števili domači in visoki tuji gostje

Branko Košti, nedelja, 23. avgust 2015 ob 13:38
53. Kmetijsko-živilski sejem AGRA

53. Kmetijsko-živilski sejem AGRA

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v soboto, 22. avgusta, v Gornji Radgoni odprl 53. Kmetijsko-živilski sejem AGRA. Poleg številnih predstavnikov slovenskega gospodarskega in političnega življenja, so otvoritveni slovesnosti prisostvovali visoki gostje iz tujine: dr. Christian Brawenz, kmetijski ataše Avstrije, Mirko Šarović, apportion za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BIH, dr. Boris Pašalić, pomočnik ministra za kmetijstvo Republike srbske, Vassil Groudev, kmetijski državni sekretar Bolgarije, Nicos Kouyialis, apportion za kmetijstvo Cipra, Giuseppe Cacopardi, generalni direktor Italijanskega ministrstva za kmetijstvo, Memli Krasniqi, kmetijski apportion Kosova, Vilius Martusevicius, državni sekretar Litve, dr. István Nagy, državni sekretar iz Madžarske, predstavnik Makedonije, dr. Volker Matzeit, predstavnik nemškega Zveznega ministrstva, Daniel Constantin, minister za kmetijstvo Romunije, Snežana Bogosavljević Bošković, ministrica za kmetijstvo Srbije, Juraj Migaš, veleposlanik Slovaške, ...

Uvodna nagovora sta pripadla gostiteljema, predsedniku Uprave Pomurskega sejma mag. Janezu Erjavcu in radgonskemu županu Stanislavu Rojku. Erjavec je izpostavil gospodarski, strokovni, politični in tudi družabni pomen prireditve, kot največjega tovrstnega dogodka v Sloveniji in tem delu Evrope in njegovo odzivnost na aktualna dogajanja, kot je med drugim tudi letošnje mednarodno leto prsti, ki je sodobnemu človeku samoumevna in zato kot taka, večkrat prezrta dobrina. Župan Rojko pa je posebej poudaril povezanost lokalnega okolja s sejmom in njegove vplive na razvoj občine.

Spregovorila sta tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič, kateri je opozoril na pomen zaščite domačega trga pred tujimi lastniki, katerih edini cilj je le povečanje kapitala. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk je največ odobravanja, oz. celo aplavz, doživel v delu govora, v katerem je opozarjal na nujo, da slovenska zemlja ostane v slovenski lasti. Kmalu se je ob prizorišču tudi pojavil pano z napisom »Slovenska zemlja v slovenske roke«, nekaj teh letakov je bilo opaziti tudi na sejemskem prostoru.

Kmetijski minister mag. Dejan Židan je pohvalno ocenil slovensko kmetijsko politiko in navedel nekatere uspehe, s katerimi je podkrepil svoj optimizem: Slovenija je kot ena prvih držav EU začela izvajati program razvoja podeželja, kar prinaša v državo vse do leta 2020, 300 milijonov evrov letno. Na področju dopolnilnih dejavnosti na kmetiji je bil storjen pomemben korak v smeri zmanjšanja administracije. Opozoril je, da bodo morali tisti v EU, ki so zakuhali ukrajinsko krizo in posledično embargo Rusije, nadomestiti škodo evropskemu kmetijstvu, saj kmetijstvo krize ni povzročilo, nosi pa njeno največje breme. Prav tako ni mogel mimo dejstva, da na trgovskih policah v Sloveniji tuji proizvodi izpodrivajo slovenske izdelke in pri tem pozval slovenskega kupca k lojalnosti domačim proizvodom, saj bodo temu primerno morali prilagoditi ponudbo tudi trgovci.

Slovensko kmetijsko politiko in prizadevanja ministra Židana je pohvalil tudi Minister za kmetijstvo, vinogradništvo in varstvo potrošnikov Velikega vojvodstva Luksemburg in predsedujoči Svetu za kmetijstvo in ribištvu EU, Fernand Etgen.

Ob koncu otvoritvene slovesnosti, je vtise o sejmu, katerega redno spremlja in ga tudi večkrat obišče, strnil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Izrazil je zadovoljstvo, da je sejem dobro obiskan, tako s strani razstavljalcev in obiskovalcev, kar je dobra garancija za njegov nadaljnji obstoj in razvoj.

Odprtje sejma je popestril atraktivni nastop Promocijske skupine jahačev Biotehniške fakultete Ljubljana na Lipicancih, kar si lahko ogledate v spodnjem videu. Že med otvoritvenim programom pa so za slovenske narodno-zabavne zvoke skrbeli člani ansambla Slovenski muzikanti.


Več v Gospodarstvo