V Križevcih pri Ljutomeru je potekal Slavičev večer
Na Slavičevem večeru so na slikovit način predstavili gledališki del predstave, kako so v Parizu potekala poganjanja o priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu
Slavičev večer v Križevcih
Kulturno društvo Križevci pri Ljutomeru je v sredo, 2. septembra, v sklopu občinskega praznika občine Križevci v dvorani kulturnega doma pripravilo kulturno zgodovinski Slavičev večer, ki je bil posvečen dr. Matiji Slaviču rojenemu leta 1877 v vasi Bučečovci, umrl pa je leta 1958. Njemu v čast je pred župnijsko cerkvijo v Križevcih postavljen doprsni kip.
Dr. Matija Slavič je bil teolog - duhovnik, univerzitetni profesor,
pisatelj in prevajalec. Njegovo najpomembnejše delo je prevod Biblije iz
hebrejščine. Vse skozi se je zavzemal za slovenski jezik. Kot diplomat
se je skupaj z duhovnikom dr. Franom Kovačičem iz Veržeja udeležil leta
1919 pariške mirovne konference, kajti dr. Matija Slavič se je v Parizu
zavzemal za Prekmurje, dr. Fran Kovačič pa za Štajerski del.
Slavičev večer je bil v Križevcih letos zelo dobro obiskan, kajti kot osrednji gost večera je bil Anton Ratiznojnik, ki je predstavil vlogo dr. Matija Slaviča na pariški mirovni konferenci, v svojem govoru je poudaril, da če se dr. Matija Slavič v Parizu ne bi zavzel za Prekmurje, to danes prav gotovo ne bi pripadalo k matičnemu narodu - Sloveniji, v Prekmurju se ne bi govorilo slovensko, ampak bi del Prekmurja pripadel madžarski državi.
Že pred letom 1919, ko je dr. Matija Slavič večkrat obiskal Prekmurje je začutil narodno zavest Prekmurcev, da si želijo priključitve Prekmurja h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav dr. Matija Slavič je Prekmurcem pomagal odpreti pot k slovenskemu narodnemu ozemlju. Čeprav so se v Parizu kresala različna mnenja je s svojo pokončno držo in odločnostjo uspel prepričati številne delegate, da so podpisali sporazum o priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu. Tudi ostala prekmurska duhovščina je skupaj z dr. Matijo Slavičem imela velik vpliv nad svojimi verniki in na osnovi tega so se začrtale zgodovinske meje, kot so še danes. Svoje je prav gotovo prispeval tudi borec za severno mejo Rudolf Maister in prvi slovenski tabor, ki je bil v Ljutomeru, katerega se je kljub nasprotovanju madžarske vojske na reki Muri, udeležilo čez 600 zavednih Prekmurcev.
Na Slavičevem večeru je tekla beseda o bližnji 100-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe in v Križevcih naj bi ta dogodek obeležili dostojno. V praznovanje se bo potrebno povezati s Teološko fakulteto, SAZUJEM in s številnimi raziskovalci in strokovnjaki s področja zgodovine, društvi, duhovniki, župnijami in občinami.
Glavno vlogo na Slavičevem večeru v vlogi dr. Matija Slaviča je zaigral Jani Belcl. Predstavljen je bil zgodovinski zemljevid meja in sedanja vas Križevci. Rdeča nit Slavičevega večera je bil en del gledališke predstave, kako so se v Parizu pogajali in čakali na razglasitev. Med delegati je bil tudi dr. Matija Slavič, vsi skupaj so bili pražnje oblečeni, ko so vsi skupaj svečano podpisali pogodbo in jo tudi žigosali, se zavedali pomembnega dogodka, da bo Prekmurje pripadalo kraljevini SHS. V odrski predstavi so čas zavrteli v leto 1919, kajti ves čas podpisa pogodbe se je v »sobi« govoril francoski jezik, ob manjšem prevajanju v slovenski jezik. Na Slavičevem večeru so bile zapete tudi franconske pesmi. Režija Slavičevega večera je bila v rokah Roberta Juraka. V imenu občine Križevci je vse zbrane, posebno še igralce nagovoril župan občine Križevci mag. Branko Belec. Slavičevega večera se je udeležil tudi domači župnik Štefan Vinkovič.
Slavičev večer je bil v Križevcih letos zelo dobro obiskan, kajti kot osrednji gost večera je bil Anton Ratiznojnik, ki je predstavil vlogo dr. Matija Slaviča na pariški mirovni konferenci, v svojem govoru je poudaril, da če se dr. Matija Slavič v Parizu ne bi zavzel za Prekmurje, to danes prav gotovo ne bi pripadalo k matičnemu narodu - Sloveniji, v Prekmurju se ne bi govorilo slovensko, ampak bi del Prekmurja pripadel madžarski državi.
Že pred letom 1919, ko je dr. Matija Slavič večkrat obiskal Prekmurje je začutil narodno zavest Prekmurcev, da si želijo priključitve Prekmurja h kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prav dr. Matija Slavič je Prekmurcem pomagal odpreti pot k slovenskemu narodnemu ozemlju. Čeprav so se v Parizu kresala različna mnenja je s svojo pokončno držo in odločnostjo uspel prepričati številne delegate, da so podpisali sporazum o priključitvi Prekmurja k matičnemu narodu. Tudi ostala prekmurska duhovščina je skupaj z dr. Matijo Slavičem imela velik vpliv nad svojimi verniki in na osnovi tega so se začrtale zgodovinske meje, kot so še danes. Svoje je prav gotovo prispeval tudi borec za severno mejo Rudolf Maister in prvi slovenski tabor, ki je bil v Ljutomeru, katerega se je kljub nasprotovanju madžarske vojske na reki Muri, udeležilo čez 600 zavednih Prekmurcev.
Na Slavičevem večeru je tekla beseda o bližnji 100-letnici podpisa pariške mirovne pogodbe in v Križevcih naj bi ta dogodek obeležili dostojno. V praznovanje se bo potrebno povezati s Teološko fakulteto, SAZUJEM in s številnimi raziskovalci in strokovnjaki s področja zgodovine, društvi, duhovniki, župnijami in občinami.
Glavno vlogo na Slavičevem večeru v vlogi dr. Matija Slaviča je zaigral Jani Belcl. Predstavljen je bil zgodovinski zemljevid meja in sedanja vas Križevci. Rdeča nit Slavičevega večera je bil en del gledališke predstave, kako so se v Parizu pogajali in čakali na razglasitev. Med delegati je bil tudi dr. Matija Slavič, vsi skupaj so bili pražnje oblečeni, ko so vsi skupaj svečano podpisali pogodbo in jo tudi žigosali, se zavedali pomembnega dogodka, da bo Prekmurje pripadalo kraljevini SHS. V odrski predstavi so čas zavrteli v leto 1919, kajti ves čas podpisa pogodbe se je v »sobi« govoril francoski jezik, ob manjšem prevajanju v slovenski jezik. Na Slavičevem večeru so bile zapete tudi franconske pesmi. Režija Slavičevega večera je bila v rokah Roberta Juraka. V imenu občine Križevci je vse zbrane, posebno še igralce nagovoril župan občine Križevci mag. Branko Belec. Slavičevega večera se je udeležil tudi domači župnik Štefan Vinkovič.
