Gremo na Glovni plac
Gremo na Glovni plac
Pozdrovleni Prleki no Lotmeržonci na ploci!
Glovni plac je takši kakši je, pa še dugo de takši. Zato nega nikšega haska ot jomraja kak je pret bija lepši. Zaj se treba fküp zeti pa ga napraviti, ka de se najen skoz nekaj novega, hecnega no veselega godilo. Ve je precik tega že zaj, samo ne durh, pa se lidje nemrejo navaditi, ka bi stori no mlodi gda šte rekli, »gremo malo na plac«. Ka pa treba napraviti, ka bi tak bilo pa morajo künštni Prleki še pogrüntati. Gvišen sen, ka se dostin liden fkresne kakša künštna, samo jo nikomu ne povejo, al pa je nemajo komi povedati. Momo dober forum pa bi takše kresničke trebalo najen povedati no zebrati. Ka bi van leži vkresnolo bon proba napisati mojo štenderaje ot »urbanizacije« Glovnega placa no Lotmerka. Ne bote hüdi, ka nen pisa f prleščini. To pa zato gi te bol štenderan o ten kak bon pisa, ne pa kaj bon napisa.
Glovni plac je takši kakši je, pa še dugo de takši. Zato nega nikšega haska ot jomraja kak je pret bija lepši. Zaj se treba fküp zeti pa ga napraviti, ka de se najen skoz nekaj novega, hecnega no veselega godilo. Ve je precik tega že zaj, samo ne durh, pa se lidje nemrejo navaditi, ka bi stori no mlodi gda šte rekli, »gremo malo na plac«. Ka pa treba napraviti, ka bi tak bilo pa morajo künštni Prleki še pogrüntati. Gvišen sen, ka se dostin liden fkresne kakša künštna, samo jo nikomu ne povejo, al pa je nemajo komi povedati. Momo dober forum pa bi takše kresničke trebalo najen povedati no zebrati. Ka bi van leži vkresnolo bon proba napisati mojo štenderaje ot »urbanizacije« Glovnega placa no Lotmerka. Ne bote hüdi, ka nen pisa f prleščini. To pa zato gi te bol štenderan o ten kak bon pisa, ne pa kaj bon napisa.
Kar bom napisal ni trditev in zveličavna resnica, temveč majhen prispevek in spodbuda za razmišljanje
o bodočnosti Glavnega trga in Prlekije. Mogoče bom ponovil ideje, ki že
obstojajo ali so objavljene, pa za njih ne vem. Njihovim avtorjem se
opravičujem. Da bi razvil misel moram citirati uvodne besede
urbanistov, ki so zamislili sedanjo podobo Glavnega trga. (citiram)
Glavni trg leži v središču mestne aglomeracije Ljutomera in predstavlja njeno osrednjo urbano površino.Projektna
ureditev celovite prenove trga temelji na dveh osnovnih konceptualnih
mislih: vzpostavitvi osrednje prazne trške površine in formiranju
prostorske napetosti v vzdolžni smeri trga, pri čemer je mestna hiša
vzeta kot dominantna. Prva misel je izražena s kamnitim tlakom, ki je
kot preproga položen v osrednjem prostoru trga. Površina preproge je
izpraznjena, razen Marijinega znamenja, ki mu ta preproga služi za
podstavek.
Prostorska napetost je v prvi vrsti vzpostavljena z izpraznitvijo osrednjega prostora trga, s čimer je udejanjena glavna os trga med mestno hišo in hotelom.
Pojasnilo pojmov
Urbano, lat. mestno.
Urbanistika, lat. urbs. Znanost o gradnji in urejanju mest v skladu z estetskimi, higienskimi in življenjskimi potrebami prebivalcev. Pomeni tudi urbanizacijo prebivalcev, urbanizacijo družbe, oziroma določene skupnosti.
Urbanost strogo fizikalno pomeni število raznovrstnih aktivnosti v določenem času na določenem prostoru.
Kako vidim sedanje stanje?
Mogoče se mi zgolj dozdeva, da so snovalci prenove trga razmišljali predvsem o gradbeni in komunalni preureditvi trga kot temeljiščem za ustvarjanje »prostorske napetosti ?«, ki se po mojem mnenju ne izteka v rešitve in ne nakazuje smeri za dolgoročno urbanizacijo družabnega življenja. Mogoče nimam dovolj domišljije, toda ne morem si predstaviti kako naj bi »napetost po daljši osi« izboljšala počutje prebivalcev in obiskovalcev trga. V projektu (kolikor je meni znan) niso podana izhodišča za nadaljevanje razvoja trga, kot osrednje urbane površine v katero se stekajo, oziroma v njej zaključujejo ali začenjajo urbani tokovi Ljutomera, njegove bližnje okolice in Prlekije. Za ta manjko ne krivim toliko urbaniste kot naročnika. Bojim se, da so Glavni trg, Mestni breg, pokopališče in še kaj rezultat prodora lovk nepremičninske industrije in njej služečih arhitektov, katere z asistenco lokalne politike plačujejo kapitalski investitorji, ki so pomemben generator današnje krize. Iz prej povedanega se nam nudi sledeči sklep: Občinska uprava, organizacije civilne družbe, zavodi, podjetja in posamezniki morajo v odprtem dialogu združiti ideje in moči za oblikovanje dolgoročne vizije (10 -20 let) razvoja Glavnega trga kot osrednje urbanistične površine, mesto Ljutomer pa kot osrednje urbanizirano okolje Prlekije.
Na Glavnem trgu obstojajo trgovine, gostinski lokali in nekaj uslužnih dejavnosti, ki z redkimi izjemami ne obogatijo vzdušja na trgu, ker so zaprti v svoja notranja okolja, tako da dogajanje v njih nezadostno vstopa v prostor trga. Občasne in tradicionalne prireditve so bogate in domišljene, ne zagotavljajo pa kontinuitete življenja na trgu na katerem večino časa vidiš iste, oziroma isti tip ljudi, ki delajo isto ob istih urah na istem prostoru. Trg je komunikacijsko dobro povezan proti ruralnem in za rekreacijo primernem okolju skozi tunel in proti parkovno športnim objektom, ki ga sicer moti promet s Ptujske in Postružnikove ceste..S Starim trgom in Miklošičevim trgom je Glavni trg povezan z ozkimi neatraktivnimi prehodi, kar ga deli od dogajanj okrog cerkve in onemogoča prijazno povezavo s Starim trgom in Mestnim bregom oziroma Jüršovkjo..Na Postružnikovi ulici stanovalci in obiskovalci trga naletijo na policijo in upravno zgradbo ter močan poslovni promet., ki ga povzročajo blagovnica, policija, upravni organi in promet na relaciji Ptujska -Ormoška cesta.
Vsebine, ki jih nudi in spodbuja Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer (LTO). same po sebi niso dovolj. Problem je ponudba na cilju in tu je Ljutomer s svojim trgom kot storitveni in povezovalni element še nedorečen.
Takšno stanje ni vabljivo za obiskovalce Prlekije, ki se več dni zadržujejo na turističnih destinacijah v bližini. Obiski Ljutomera so pretežno slučajni, razen v času kratkotrajnih prireditev v Prlekiji in Ljutomeru v katere je vključeno dogajanje na Glavnem trgu.
Vizija ( ali kako vidim Prlekijo čez 15 do 20 let) )
Prlekija je slovenska regija z tremi urbanimi centri in manj občinami kot danes, povezana z regijami v sosednjih državah in Prekmurjem. Dohodek prebivalstva temelji na razvitem kmetijstvu, turizmu, zdraviliško-rekreacijski ponudbi podkrepljeni s športi v odprtem prostoru, razvito mrežo uslužnih dejavnosti in manjših okolju prijaznih proizvodnih dejavnosti. Turistične zmogljivosti izven urbanih centrov so v sozvočju s ponudbo le teh in sinergično ustvarjajo razvedrilno, rekreacijsko in multikulturno vzdušje v pokrajini.
Ljutomer je poleg Ormoža in G. Radgone eden od treh centrov pokrajine Prlekije s katerimi je povezan z razvejano mrežo javnega prevoza in prijaznih popotniških poti. Urbani center Ljutomera je Glavni trg, znan kot prepoznaven gostitelj tradicionalnih kulturnih in etnoloških dogodkov v odprtem prostoru. Dogajanje na trgu je obogateno s predstavami Male gledališke šole, galerijo, delavnicami forme vive v naravnih materialih, butičnimi prodajalnami ter vrhunsko kulinarično ponudbo..
Glavni trg z ostalimi deli mesta in okolico povezujejo »ljutomerske promenade«
Juršovka – Stari trg – Postružnikova – MMC - Glavni trg
Ptujska – Cerkveni kompleks - Postružnikova – MMC - Glavni trg,
Glavni trg - Sršenov log - Športni park
Babji ložič – Mala postaja – Glavni trg.
Na mestu nekdanje blagovnice je medgeneracijski multikulturni center (MMC) , ki povezuje Glavni trg s Postružnikovo ulico in naprej s Miklošičevim trgom in cerkvenim kompleksom, preko Starega trga pa z Mestnim bregom in Jüršovko. V hotelu deluje Prleška kuharska in somelijerska šola, ki prakso izvaja v ponudbi mesta in Glavnega trga. Policija in uprava sta nameščeni izven mestnega jedra. Tranzitni promet se odvija izven mesta. Ptujska cesta je preko Mestnega brega povezana z Ormoško cesto, kar prometno razbremenjuje Miklošičev trg s cerkvenim kompleksom in omogoča preko Razlagove ulice prijazno povezavo Glavnega trga s Sršenovim logom in športnim parkom.
Strateški cilj:
Prlekija je slovenska regija s tremi urbanimi centri
Razvojna strategije
Nekatera programska vprašanja
Čez nekaj let! (Skeptiki bodo rekli: Čez veliko let, optimisti pa : To bomo še doživeli)
Pogovarjata se dva turista v dvorcu Jeruzalem: Ti Jakob, slišal sem, da se v Ljutomeru na Glavnem trgu zmeraj nekaj dogaja! France, veš, da sem jaz tudi to slišal. No, potem pa gremo vsi v Ljutomer na Glavni Trg.
Moj kamerat Fridek pa reče kda priden v Lotmerk: Ivek, gremo na plac. Puce zrihtajte se!
Vidimo se na Glovnen placi. Lepo vos pozdrovla Ivek!
PS: Pa dreve so visoko zrasle zato, gi so jin f »tepih« s kameja vrezali malo več zelenega tepiha.
Prostorska napetost je v prvi vrsti vzpostavljena z izpraznitvijo osrednjega prostora trga, s čimer je udejanjena glavna os trga med mestno hišo in hotelom.
Pojasnilo pojmov
Urbano, lat. mestno.
Urbanistika, lat. urbs. Znanost o gradnji in urejanju mest v skladu z estetskimi, higienskimi in življenjskimi potrebami prebivalcev. Pomeni tudi urbanizacijo prebivalcev, urbanizacijo družbe, oziroma določene skupnosti.
Urbanost strogo fizikalno pomeni število raznovrstnih aktivnosti v določenem času na določenem prostoru.
Kako vidim sedanje stanje?
Mogoče se mi zgolj dozdeva, da so snovalci prenove trga razmišljali predvsem o gradbeni in komunalni preureditvi trga kot temeljiščem za ustvarjanje »prostorske napetosti ?«, ki se po mojem mnenju ne izteka v rešitve in ne nakazuje smeri za dolgoročno urbanizacijo družabnega življenja. Mogoče nimam dovolj domišljije, toda ne morem si predstaviti kako naj bi »napetost po daljši osi« izboljšala počutje prebivalcev in obiskovalcev trga. V projektu (kolikor je meni znan) niso podana izhodišča za nadaljevanje razvoja trga, kot osrednje urbane površine v katero se stekajo, oziroma v njej zaključujejo ali začenjajo urbani tokovi Ljutomera, njegove bližnje okolice in Prlekije. Za ta manjko ne krivim toliko urbaniste kot naročnika. Bojim se, da so Glavni trg, Mestni breg, pokopališče in še kaj rezultat prodora lovk nepremičninske industrije in njej služečih arhitektov, katere z asistenco lokalne politike plačujejo kapitalski investitorji, ki so pomemben generator današnje krize. Iz prej povedanega se nam nudi sledeči sklep: Občinska uprava, organizacije civilne družbe, zavodi, podjetja in posamezniki morajo v odprtem dialogu združiti ideje in moči za oblikovanje dolgoročne vizije (10 -20 let) razvoja Glavnega trga kot osrednje urbanistične površine, mesto Ljutomer pa kot osrednje urbanizirano okolje Prlekije.
Na Glavnem trgu obstojajo trgovine, gostinski lokali in nekaj uslužnih dejavnosti, ki z redkimi izjemami ne obogatijo vzdušja na trgu, ker so zaprti v svoja notranja okolja, tako da dogajanje v njih nezadostno vstopa v prostor trga. Občasne in tradicionalne prireditve so bogate in domišljene, ne zagotavljajo pa kontinuitete življenja na trgu na katerem večino časa vidiš iste, oziroma isti tip ljudi, ki delajo isto ob istih urah na istem prostoru. Trg je komunikacijsko dobro povezan proti ruralnem in za rekreacijo primernem okolju skozi tunel in proti parkovno športnim objektom, ki ga sicer moti promet s Ptujske in Postružnikove ceste..S Starim trgom in Miklošičevim trgom je Glavni trg povezan z ozkimi neatraktivnimi prehodi, kar ga deli od dogajanj okrog cerkve in onemogoča prijazno povezavo s Starim trgom in Mestnim bregom oziroma Jüršovkjo..Na Postružnikovi ulici stanovalci in obiskovalci trga naletijo na policijo in upravno zgradbo ter močan poslovni promet., ki ga povzročajo blagovnica, policija, upravni organi in promet na relaciji Ptujska -Ormoška cesta.
Vsebine, ki jih nudi in spodbuja Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer (LTO). same po sebi niso dovolj. Problem je ponudba na cilju in tu je Ljutomer s svojim trgom kot storitveni in povezovalni element še nedorečen.
Takšno stanje ni vabljivo za obiskovalce Prlekije, ki se več dni zadržujejo na turističnih destinacijah v bližini. Obiski Ljutomera so pretežno slučajni, razen v času kratkotrajnih prireditev v Prlekiji in Ljutomeru v katere je vključeno dogajanje na Glavnem trgu.
Vizija ( ali kako vidim Prlekijo čez 15 do 20 let) )
Prlekija je slovenska regija z tremi urbanimi centri in manj občinami kot danes, povezana z regijami v sosednjih državah in Prekmurjem. Dohodek prebivalstva temelji na razvitem kmetijstvu, turizmu, zdraviliško-rekreacijski ponudbi podkrepljeni s športi v odprtem prostoru, razvito mrežo uslužnih dejavnosti in manjših okolju prijaznih proizvodnih dejavnosti. Turistične zmogljivosti izven urbanih centrov so v sozvočju s ponudbo le teh in sinergično ustvarjajo razvedrilno, rekreacijsko in multikulturno vzdušje v pokrajini.
Ljutomer je poleg Ormoža in G. Radgone eden od treh centrov pokrajine Prlekije s katerimi je povezan z razvejano mrežo javnega prevoza in prijaznih popotniških poti. Urbani center Ljutomera je Glavni trg, znan kot prepoznaven gostitelj tradicionalnih kulturnih in etnoloških dogodkov v odprtem prostoru. Dogajanje na trgu je obogateno s predstavami Male gledališke šole, galerijo, delavnicami forme vive v naravnih materialih, butičnimi prodajalnami ter vrhunsko kulinarično ponudbo..
Glavni trg z ostalimi deli mesta in okolico povezujejo »ljutomerske promenade«
Juršovka – Stari trg – Postružnikova – MMC - Glavni trg
Ptujska – Cerkveni kompleks - Postružnikova – MMC - Glavni trg,
Glavni trg - Sršenov log - Športni park
Babji ložič – Mala postaja – Glavni trg.
Na mestu nekdanje blagovnice je medgeneracijski multikulturni center (MMC) , ki povezuje Glavni trg s Postružnikovo ulico in naprej s Miklošičevim trgom in cerkvenim kompleksom, preko Starega trga pa z Mestnim bregom in Jüršovko. V hotelu deluje Prleška kuharska in somelijerska šola, ki prakso izvaja v ponudbi mesta in Glavnega trga. Policija in uprava sta nameščeni izven mestnega jedra. Tranzitni promet se odvija izven mesta. Ptujska cesta je preko Mestnega brega povezana z Ormoško cesto, kar prometno razbremenjuje Miklošičev trg s cerkvenim kompleksom in omogoča preko Razlagove ulice prijazno povezavo Glavnega trga s Sršenovim logom in športnim parkom.
Strateški cilj:
Prlekija je slovenska regija s tremi urbanimi centri
Razvojna strategije
- Dolgoročni razvojni načrt mesta mora biti sprejet s konsenzom na podlagi splošne javne in javnosti dostopne strokovne razprave. Temelji naj na pobudah civilne družbe, javnih in strokovnih delavnicah ter konsenzu v lokalni skupnosti.
- Javno-zasebno financiranje programov in projektov.
- Upravna in gospodarska projekcija razvojnih programov v zajemu najmanj 15 do 20 let
Nekatera programska vprašanja
- Ali je javni zavod za promocijo Prlekije najboljša rešitev? Mogoče bi bilo javno-privatno partnerstvo bolj inventivno!
- Vse generacije na trgu - možna nasprotja in sobivanje med stanovalci in obiskovalci trga .
- Sprememba namembnosti objektov na trgu (blagovnica, tehnična trgovina itn.)
- Ocena možnost delovanja umetnosti, gledališča, dodatnega izobraževanja, tretja univerza, kulturno izražanje mladih, sprejem večdnevnih gostov in njihova vključitev v življenje Ljutomera.
- Ponudba Podgradja in ribnikov
- Ocena možnost uslužnih dejavnosti , mirna obrt, obrt v odprtem prostoru, forma viva lapidarij, atelje, butične trgovine, galerija, turistično posredovanje. Ali bi lahko v hotelu bili vrhunska kuharska in somelierska šola za specialitete SV Slovenije in panonskega obrobja?
- Ljutomer kot urbana celota:. Vsi štirje trgi, mestno in povezano ruralno okolje park, športni objekti, adrenalinski park.
- Ali na Glavnem trgu v poletnem času imeti Forum (ljutomerski Hide park)
Čez nekaj let! (Skeptiki bodo rekli: Čez veliko let, optimisti pa : To bomo še doživeli)
Pogovarjata se dva turista v dvorcu Jeruzalem: Ti Jakob, slišal sem, da se v Ljutomeru na Glavnem trgu zmeraj nekaj dogaja! France, veš, da sem jaz tudi to slišal. No, potem pa gremo vsi v Ljutomer na Glavni Trg.
Moj kamerat Fridek pa reče kda priden v Lotmerk: Ivek, gremo na plac. Puce zrihtajte se!
Vidimo se na Glovnen placi. Lepo vos pozdrovla Ivek!
PS: Pa dreve so visoko zrasle zato, gi so jin f »tepih« s kameja vrezali malo več zelenega tepiha.
