Mladi mucki odvrgel v ribnik

Med množico zgodb o tisočih beguncih, ki so bili primorani zapustiti svojo domovino in se podati na negotovo pot iskanja človeka vrednega življenja, v slovenskih novicah lahko preberemo tudi zgodbo o družini iz Sirije. Na nevarno pot iz Sirije do grškega otoka Lesbos, ki naj bi bil izhodišče za nadaljevanje poti do srečnejše prihodnosti v Evropi, so vzeli s seboj svojo hišno ljubljenko, mucko. Vse so pustili doma, niso pa imeli srca, da bi zapustili svojo ljubljenko. Prvi del poti so srečno prepluli, glede na to, koliko srčnosti in ljubezni premorejo, jim lahko zaželimo, da čimprej prispejo nekam, kjer bodo lahko srečno živeli, skupaj z mucko.

Ob takšni pretresljivi zgodbi o ljubezni do živali, je toliko bolj srhljiva novica o brezmejni krutosti človeka nad nemočnimi živimi bitji. Med ribolovom ob ribniku v Lipi pri Beltincih so mladi ribiči na nasprotni strani ribnika opazili moškega v rumenem avtomobilu, ki je nekaj odvrgel v vodo. Kljub predvidevanju, da je odvrgel smeti, so šli pogledat in onemeli – v vodi sta bili dve majhni muci. Rešili so ju, vendar eni niso mogli več pomagati, bila je že mrtva, druga je na srečo preživela.

Nad ponovnim zavržnim dejanjem človeka so zgroženi v Društvu za zaščito živali Pomurja, katerega predsednica Breda Habjanič pravi: "Vemo, da se to še vedno dogaja, da ubijajo ali odvržejo male muce, a se vedno znova sprašujemo kako lahko nekdo to naredi in potem mirno dalje živi. Verjetno ne premore toliko čuta do drugih, da bi se zavedal, da je to živo bitje. Žal... Mama mačka je ostala brez mladičev, ko si bo opomogla od stresa se bo spet gonila in spet kotila. In kaj bo v bodoče naredil z mladiči si lahko le mislimo. Tako malo bi bilo potrebno, da bi bilo vse drugače, le to, da bi mačko peljal na sterilizacijo, kjer tudi pomagamo z ugodnimi popusti."

Tovrstno početje obsoja tudi znana prekmurska veterinarka, ki še pove, da "je vse več tovrstnih nerazumnih trpinčenj živali. In prav to pripelje tudi do umorov in se potem samo sprašujemo od kod toliko nasilja in nestrpnosti med ljudmi. Vse se namreč začne z mučenjem živali, potem se prenese na ljudi, ob tem pa se vse začne v družinah in se premalo naredi v šolah, da bi se kaj spremenilo. In kaj lahko pričakujemo od otroka, ki vidi kako njegov oče ubije kakšnega hišnega ljubljenčka...", se sprašuje Smilja Nabergoj dr.vet.med., in nadaljuje: "Prav na bruhanje mi gre, ko nam nekateri občani razlagajo na kakšen način se znebijo nezaželenih mačk ali psov. Kje ste videli, da lahko živo bitje – majhno muco ali psička daš v PVC vrečko in odvržeš v gozd ali reko, nekateri drugi majhni (in ne samo majhni) živalci kar odseka glavo in vse skupaj vrže v smeti, poznam pa tudi primer, ko je nekdo čistokrvnega psa Dalmatinca utopil v Muri, tako da mu je okrog vratu zavezal težek kamen in še bi lahko naštevala žalostnih zgodb. Nekoliko lepše je, čeprav tudi skrajnje nehumano, če mladiče dajo v kakšno škatlo in odložijo pri vrtcu ali šoli. Toda, zakaj tako, ko pa je veliko možnosti za preprečitev razmnoževanja teh živali, če tega ne želimo. Sploh pa noben način odvzema življenja ne more biti human. Zato se moramo vprašati kaj smo naredili na področju vzgoje otrok. Tukaj premalo naredijo starši, malo pa tudi šole, kajti izmed več kot 40 šol v regiji, imajo samo v redkih naravoslovni dan, ko pridejo k nam, kjer se pogovarjamo in svetujemo, kolikor lahko v kratkem času poveš".