Krkina nagrada za raziskovalne dosežke tudi letos v Ljutomer
Letos so nagrado prejele Nadja Škafar, Mateja Žnidarič in Maja Špilak, dijakinje iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer
Prejemniki Krkine nagrade za srednješolske raziskovalne naloge z vodilnimi iz Krke, foto: krka.si
Krka
V Krki so podelili nagrade mladim srednješolskim raziskovalcem. Na razpis za letošnje Krkine nagrade in priznanja za srednješolce je prispelo kar 24 nalog s 13 gimnazij in srednjih strokovnih šol, ki jih je ob pomoči 41 mentorjev in somentorjev pripravilo 50 mladih raziskovalcev. Srednješolci so v svojih nalogah obravnavali teme z različnih področij in pri delu upoštevali tudi multidisciplinarno naravnanost, ki je v farmacevtski industriji odločilna za uspešno razvojno-raziskovalno delo. Podelitev Krkinih nagrad za dodiplomska in podiplomska raziskovalna dela bo 16. oktobra 2015.
Tudi letos, kot že leta 2013 in 2014, je ena izmed nagrad romala v Ljutomer. Letos so nagrado prejele Nadja Škafar, Mateja Žnidarič in Maja Špilak, dijakinje iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer za raziskovalno nalogo Metoda za hitro določanje koncentracije nitastih fagov, z interdisciplinarnega področja, ki vključuje farmacijo, mikrobiologijo in ekologijo. Mentorji so bili Miha Vodnik, Jasna Šlenc in Marija Meznarič.
»V nalogi so četrtošolke raziskale mikrobiološko titracijo, enostavno in občutljivo metodo za določanje nitastih fagov – virusov, ki napadajo bakterije. Navedena metoda je zamudna in velikokrat neprimerna pri velikem številu vzorcev. Glede na to smo razvili metodo za določanje koncentracije fagov z verižno reakcijo s polimerazo, ki ima številne prednosti v primerjavi z že obstoječimi metodami. Z novo metodo smo preverili tudi vzorce vode v Ljubljani in v Prekmurju. V nobenem od testiranih vzorcev nitastih fagov nismo našli, kar je vsekakor spodbuden rezultat za vodo, ki jo pijemo na obeh koncih Slovenije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da odsotnost nitastih fagov v pitni vodi sporoča, da voda ni oporečna na bakterijske mikroorganizme. Navedena metoda je hkrati velikega pomena tudi v farmaciji, saj skrajša čas in za izvedbo ne potrebuje dragih aparatur,« je podrobnosti o nalogi predstavila Meznaričeva, ki na GFML poučuje biologijo. Avtorice so nagrado prejele na slovesnosti 18. septembra v Novem mestu, kjer so navedeno raziskovalno nalogo tudi javno predstavile. »Tudi letošnja 45. Krkina nagrada nam pomeni zelo veliko, saj potrjuje, da imamo še vedno dijake, ki so visoko motivirani za raziskovalno delo – tudi med počitnicami – ter, da smo mentorji pri svojem delu na pravi poti. Vsak kamenček, ki ga dodamo v znanstveni mozaik, je namreč zelo dobrodošel in na srečo vedno bolj cenjen,« je dodala Meznaričeva.
Predsednik Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad, profesor doktor Franc Vrečer, je na slovesni podelitvi nagrad in priznanj srednješolcem osrednjo vlogo Krkinih nagrad povzel takole: »Mlade raziskovalce bi še posebej radi spodbudili, naj iščejo predvsem odličnost raziskovalnih idej in jih nato s svojim predanim delom in s pomočjo mentorjev uresničijo v rezultatih, ki so izjemni tako z vidika znanstvene kot uporabne vrednosti.«
V Krki se zavedajo, da je spodbujanje mladih k raziskovalnemu delu pomembno že v srednješolskem obdobju, ko se odločajo za poklicno pot, zato dajejo zadnjih šest let temu še večji poudarek. Poleg srednješolcev z dolenjskih srednjih šol k sodelovanju povabijo tudi dijake vseh ostalih slovenskih srednjih šol. Odziv na razpis je bil letos spet zelo dober, kakovost prijavljenih nalog pa na visoki ravni. Posebej je pomembno, da je večina prijavljenih nalog temeljila na teoretičnem in eksperimentalnem delu.
Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad, in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in raziskav ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta na slovesnosti 26 dijakom podelila Krkine nagrade za 13 raziskovalnih nalog. Da bi k raziskovalnemu delu še naprej spodbujali tudi tiste, ki letos niso prejeli Krkine nagrade, pa sta 24 srednješolcem podelila Krkina priznanja za 11 raziskovalnih nalog. Za množičnost in kakovost prijavljenih nalog so v veliki meri zaslužni mentorji in starši, ki so dijakom pomagali pri njihovih prvih raziskovalnih korakih.
Pred slavnostno podelitvijo Krkinih nagrad za srednješolce je bil organiziran simpozij, na katerem so prejemniki nagrad pred strokovno javnostjo samostojno predstavili svoje projekte in suvereno odgovarjali na vprašanja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi računalniške predstavitve nagrajenih nalog.
»V nalogi so četrtošolke raziskale mikrobiološko titracijo, enostavno in občutljivo metodo za določanje nitastih fagov – virusov, ki napadajo bakterije. Navedena metoda je zamudna in velikokrat neprimerna pri velikem številu vzorcev. Glede na to smo razvili metodo za določanje koncentracije fagov z verižno reakcijo s polimerazo, ki ima številne prednosti v primerjavi z že obstoječimi metodami. Z novo metodo smo preverili tudi vzorce vode v Ljubljani in v Prekmurju. V nobenem od testiranih vzorcev nitastih fagov nismo našli, kar je vsekakor spodbuden rezultat za vodo, ki jo pijemo na obeh koncih Slovenije. Iz rezultatov lahko sklepamo, da odsotnost nitastih fagov v pitni vodi sporoča, da voda ni oporečna na bakterijske mikroorganizme. Navedena metoda je hkrati velikega pomena tudi v farmaciji, saj skrajša čas in za izvedbo ne potrebuje dragih aparatur,« je podrobnosti o nalogi predstavila Meznaričeva, ki na GFML poučuje biologijo. Avtorice so nagrado prejele na slovesnosti 18. septembra v Novem mestu, kjer so navedeno raziskovalno nalogo tudi javno predstavile. »Tudi letošnja 45. Krkina nagrada nam pomeni zelo veliko, saj potrjuje, da imamo še vedno dijake, ki so visoko motivirani za raziskovalno delo – tudi med počitnicami – ter, da smo mentorji pri svojem delu na pravi poti. Vsak kamenček, ki ga dodamo v znanstveni mozaik, je namreč zelo dobrodošel in na srečo vedno bolj cenjen,« je dodala Meznaričeva.
Predsednik Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad, profesor doktor Franc Vrečer, je na slovesni podelitvi nagrad in priznanj srednješolcem osrednjo vlogo Krkinih nagrad povzel takole: »Mlade raziskovalce bi še posebej radi spodbudili, naj iščejo predvsem odličnost raziskovalnih idej in jih nato s svojim predanim delom in s pomočjo mentorjev uresničijo v rezultatih, ki so izjemni tako z vidika znanstvene kot uporabne vrednosti.«
V Krki se zavedajo, da je spodbujanje mladih k raziskovalnemu delu pomembno že v srednješolskem obdobju, ko se odločajo za poklicno pot, zato dajejo zadnjih šest let temu še večji poudarek. Poleg srednješolcev z dolenjskih srednjih šol k sodelovanju povabijo tudi dijake vseh ostalih slovenskih srednjih šol. Odziv na razpis je bil letos spet zelo dober, kakovost prijavljenih nalog pa na visoki ravni. Posebej je pomembno, da je večina prijavljenih nalog temeljila na teoretičnem in eksperimentalnem delu.
Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke ter predsednik Častnega odbora Krkinih nagrad, in dr. Aleš Rotar, član Krkine uprave, direktor Razvoja in raziskav ter predsednik Sveta Sklada Krkinih nagrad, sta na slovesnosti 26 dijakom podelila Krkine nagrade za 13 raziskovalnih nalog. Da bi k raziskovalnemu delu še naprej spodbujali tudi tiste, ki letos niso prejeli Krkine nagrade, pa sta 24 srednješolcem podelila Krkina priznanja za 11 raziskovalnih nalog. Za množičnost in kakovost prijavljenih nalog so v veliki meri zaslužni mentorji in starši, ki so dijakom pomagali pri njihovih prvih raziskovalnih korakih.
Pred slavnostno podelitvijo Krkinih nagrad za srednješolce je bil organiziran simpozij, na katerem so prejemniki nagrad pred strokovno javnostjo samostojno predstavili svoje projekte in suvereno odgovarjali na vprašanja. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi računalniške predstavitve nagrajenih nalog.
