»Super krvava Luna« je pri nas »mrknila« za oblaki
Pri nas je na žalost Luna bila vidna le pozno ponoči, pred in predvsem v času mrka, so nebo zakrivali oblaki
Superluna
V ponedeljek, 28. septembra, smo ponoči lahko opazovali Lunin mrk. Pri nas je na žalost Luna bila vidna le pozno ponoči, pred in predvsem v času mrka, so nebo zakrivali oblaki.
Luna je v polsenco začela prehajati okoli 2.10, vidni del mrka pa se je začel okrog 3:05, ko je del Lune začel prehajati v
senco. Luna se je s celotno površino znašla v senci okrog
4:10, takrat se je tudi pričel popoln Lunin mrk, ki je trajal do 5:23. Luna je v tej noči bila tudi najbliže Zemlji, okrog 3:40 je bila v perigeju in je bila od Zemlje oddaljena 356.876 km. Delovala je za 30 odstotkov svetlejša in 14 odstotkov večja kot v
najbolj oddaljenem položaju od Zemlje (apogeju). Ko je Luna v perigeju in je sočasno tudi polna, temu pojavu pravimo Superluna. In tokrat je Superluna sovpadala še s popolnim mrkom.
Naslednji tak pojav šele leta 2033
Ob popolnem mrku, ki nastane ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani in je torej Luna v Zemljini senci, se Luna obarva v rdeče odtenke, saj jo mimo Zemlje vseeno doseže nekaj žarkov. Zemljina atmosfera to svetlobo filtrira, zato se Luna obarva rdeče in zato temu pojavu pravimo tudi "krvava Luna". Tokrat smo torej bili priča "super krvavi Luni" in tak pojav se je po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa nazadnje zgodil leta 1982 ter petič od leta 1900, naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033. Aktualna krvava Luna je bila tudi zadnja v seriji štirih popolnih Luninih mrkov od 15. aprila 2014, s čimer se bo zaključila tetrada.
Luna je iz sence izšla okrog 6:25, ko je bil konec vidnega dela mrka, katerega so ponekod lahko opazovali že v jutranjem mraku. Sonce je pri nas vzšlo okrog 6.50, Luna pa je zašla ob 6.59, zato zadnje faze mrka ni bilo mogoče videti. Mrk so lahko spremljali po vsej Evropi, v obeh Amerikah, Afriki, zahodni Aziji in na vzhodu Tihega oceana. Pri nas je ravno v času mrka bilo oblačno, viden pa je bil predvsem iz zahodne Slovenije, kjer je bilo jasno. Mi smo lahko videli samo "Superluno" pred mrkom, kar lahko vidite spodaj, saj se je razjasnilo šele zjutraj, ko je Luna že zašla.
Naslednji tak pojav šele leta 2033
Ob popolnem mrku, ki nastane ko so Sonce, Zemlja in Luna poravnani in je torej Luna v Zemljini senci, se Luna obarva v rdeče odtenke, saj jo mimo Zemlje vseeno doseže nekaj žarkov. Zemljina atmosfera to svetlobo filtrira, zato se Luna obarva rdeče in zato temu pojavu pravimo tudi "krvava Luna". Tokrat smo torej bili priča "super krvavi Luni" in tak pojav se je po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa nazadnje zgodil leta 1982 ter petič od leta 1900, naslednjo pa bo mogoče opazovati šele leta 2033. Aktualna krvava Luna je bila tudi zadnja v seriji štirih popolnih Luninih mrkov od 15. aprila 2014, s čimer se bo zaključila tetrada.
Luna je iz sence izšla okrog 6:25, ko je bil konec vidnega dela mrka, katerega so ponekod lahko opazovali že v jutranjem mraku. Sonce je pri nas vzšlo okrog 6.50, Luna pa je zašla ob 6.59, zato zadnje faze mrka ni bilo mogoče videti. Mrk so lahko spremljali po vsej Evropi, v obeh Amerikah, Afriki, zahodni Aziji in na vzhodu Tihega oceana. Pri nas je ravno v času mrka bilo oblačno, viden pa je bil predvsem iz zahodne Slovenije, kjer je bilo jasno. Mi smo lahko videli samo "Superluno" pred mrkom, kar lahko vidite spodaj, saj se je razjasnilo šele zjutraj, ko je Luna že zašla.
