Primož Jelševar: Iz zapuščine očeta slovenskega naroda bomo črpali navdih za Slovenijo, ki bo vsem Slovencem v ponos!
Izjava podpredsednika SLS in direktorja Inštituta dr. Antona Korošca
Branko Košti, ponedeljek, 14. december 2015 ob 17:43
Primož Jelševar in Alojz Štuhec ml.
Podpredsednik SLS in direktor Inštituta dr. Antona Korošca
Primož Jelševar se je v soboto udeležil
slovesnosti ob 75. obletnici smrti dr. Antona Korošca pri Sv. Juriju ob Ščavnici. V izjavi za medije je pojasnil, da je dogodek še posebej pomemben, saj je v tem tednu registriran tudi novi »think-tank« inštitut, poimenovan po enem največjih slovenskih politikov dvajsetega stoletja. Inštitut dr. Antona Korošca, ki je bil ustanovljen 2. septembra 2015, je bil ravno v dneh pred obletnico vpisan tudi v sodni register. »
Kot direktor inštituta sem zelo vesel in ponosen, da smo dočakali ta trenutek in da se bom lahko danes tu poklonil enemu največjih Slovencev vseh časov,« je dejal Jelševar.
Dodal je, da je dr. Korošec vodil zgodovinsko Slovensko ljudsko stranko v
časih, ki so bili za slovenski narod prelomni, na nek način celo
podobni današnjim. Takrat je naredil prve korake, ki so Slovenijo
pripeljali do dolgo pričakovane samostojnosti, zato se ga je prijelo
tudi poimenovanje »oče slovenskega naroda«. »
V čast nam je, da se naš
inštitut imenuje po njem. S tem smo ustanovitelji želeli pokazati, da
SLS ni le pravno-formalna naslednica zgodovinske SLS, pač pa iz svojih
korenin črpa moč za novo rast v sodobno stranko, ki je v koraku s časom
in dela za dobro slovenskih državljanov,« je izpostavil Primož Jelševar
in poudaril, da iz bogate zapuščine naukov in drže dr. Korošca ne bo
težko črpati navdiha za delo in uresničevanje projektov z vizijo.
Preberite tudi:
Mineva 75 let od smrti dr. Antona Korošca
Po
Jelševarjevih besedah je civilna družba v Sloveniji še vedno prešibka,
»
zato nameravamo z ustanovitvijo Inštituta dr. Antona Korošca in serijo
Koroščevih večerov poživiti slovensko civilno-družbeno, pa tudi povsem
politično razpravo o najaktualnejših in razvojno najpomembnejših
vprašanjih naše družbe. Da zgodovinski spomin in pozitivno politično
izročilo dr. Korošca in njegove zgodovinske ljudske stranke ne bo
zamrlo, pa razmišljamo o odprtju posebne spominske sobe SLS, nekakšnega
minimuzeja materialne in politične dediščine stranke, na katere
pozitivno tradicijo smo zelo ponosni. Posebno pozornost želimo posvečati
tudi urejenosti in kulturni sporočilnosti umetnostnega spomenika –
pokopališča Navje, kjer dr. Korošec in njegov naslednik dr. Kulovec
počivata v večnem miru.«
Predsednik SLS
mag. Marko Zidanšek je ob tej priložnosti sporočil: »
V svoje politično delo uvajamo nove elemente družbene in politične dinamike, s katero želimo še aktivneje širiti desno-sredinski prostor k vsem tistim, ki želijo skupaj z nami svoje potenciale končno posvetiti razvoju Slovenije v državo, ki ljudem omogoča visoko kakovost življenja.« Ustanovitev Inštituta dr. Antona Korošca je po njegovih besedah nadaljevanje razvoja SLS v močno sodobno, evropsko krščansko-demokratsko stranko, ki se je pokazal že v rezultatih dela preteklega leta in na nedavnem Statutarnem in programskem kongresu SLS.
O Inštitutu dr. Antona KorošcaInštitut
dr. Antona Korošca je prvi politični »think-tank« Slovenske ljudske
stranke. Deloval bo kot generator premišljevanja in idej na najvišji
ravni, ki bo v politiki iskala skupne imenovalce z namenom doseganja
višje ravni kakovosti življenja v Sloveniji. Sodeloval bo tudi z
inštituti sestrskih strank v Sloveniji in tujini.
Inštitut dr. Antona
Korošca so ob 75. obletnici smrti v poklon njegovemu delu ustanovili
vodja Strokovnega sveta pri predsedniku SLS
dr. Andrej Umek, ki je
nekdanji minister za znanost in tehnologijo (1993–1997) ter za okolje in
prostor (2000), podpredsednik SLS
Primož Jelševar in direktorica SLS
Tadeja Romih. Inštitut dr. Antona Korošca je bil ustanovljen 2.
septembra 2015, 9. decembra 2015 pa ga je Okrožno sodišče v Ljubljani
vpisalo v sodni register z imenom slovitega politika in teologa, ki je
vodil zgodovinsko Slovensko ljudsko stranko, v imenu južnoslovanskih
poslancev v avstro-ogrskem parlamentu prebral Majniško deklaracijo in
storil prvi korak k samostojnosti Slovenije.