Spominska slovesnost ob 70-letnici boja na Grlavi
Delegacija veteranskih organizacij je položila venec k spominski plošči
Spominska slovesnost ob 70-letnici boja na Grlavi
Pred sedemdesetimi leti, v začetku leta 1945, je po Murskem polju in Slovenskih goricah, močno odmevala novica o več kot dvournem neenakopravnem boju peterice partizanov proti mnogo številnejšim Kozakom in njihovim pomagačem na Grlavi. Hladno, zasneženo zimsko jutro, 5. januarja 1945, je bilo usodno za družino Prelog iz Grlave in partizane, kateri so prenočili na njihovi domačiji. Zaradi izdaje je šestdeset Kozakov obkolilo hišo in zahtevalo predajo partizanov. Odločen odgovor gospodarja »partizani se ne predajajo«, je pomenil začetek neenakopravnega boja, ki se je končal po več kot dveh urah, ko so trupla pogumnih borcev izginila v ognjenih zubljih požgane domačije. Rešiti se je uspelo le hčerki Stani Prelog, ostalih otrok pa na srečo ni bilo doma.
Tragično usodo družine Prelog in pogumen boj partizanov, so 5. januarja
počastili s spominsko slovesnostjo ob sedanji Bunderlovi domačiji, na
kateri je v spomin na dogodke pred 70 leti vzidana spominska plošča.
Slovesnost je organiziralo Območno združenje borcev za vrednote NOB
Ljutomer v sodelovanju s KS Krištanci-Šalinci-Grlava, OZ VVS in OZSČ Ljutomer,
Policijskim veteranskim društvom Sever ter družino Bunderla.
Spomine Prelogove vnukinje Vide Žnidarič o partizanski družini in tragičnem jutru, je prebrala dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča, slavnostni govornik pa je bil mag. Milko Lebarič, predsednik KS Krištanci-Šalinci-Grlava. V govoru je opozoril na vse pogostejše poskuse razvrednotenja NOB ter poskuse poveličevanja kolaboracije, spomnil na enotnost Slovencev ob osamosvojitvi leta 1991 in se vprašal, ali je današnja demokracija res toliko boljša.
»Kje je tista enotnost, ki nas je takrat pripeljala do tako želenih ciljev? Danes pa, smo razdvojeni in ta razdvojenost se opazi na vsakem koraku, tudi na vasi. Propadajo nam podjetja in delavci ostajajo na cesti. Dejstvo je, da imamo čedalje več brezposelnih ljudi, ljudi na robu preživetja in da ne naštevam naprej, kaj še…? Mar je to tista demokracija za katero smo si prizadevali?« se je spraševal govornik in pozval vse: »da pričnemo delati v korist vseh državljanov Slovenije in da pričnemo razmišljati s svojo glavo, ne kimati, kaj bo rekla Evropa.«
S kulturnim programom so slovesnost, kateri je prisostvovala tudi edina preživela tragičnega dogodka pred 70 leti Stana Bunderla, obogatili Križevski rogisti, dijaki GFM Ljutomer ter mladi člani KŠD Tempo.
Slovesnost se je zaključila s položitvijo venca k spominski plošči in pogostitvijo vseh udeležencev, za kar je poskrbela družina Bunderla.
Spomine Prelogove vnukinje Vide Žnidarič o partizanski družini in tragičnem jutru, je prebrala dijakinja Gimnazije Franca Miklošiča, slavnostni govornik pa je bil mag. Milko Lebarič, predsednik KS Krištanci-Šalinci-Grlava. V govoru je opozoril na vse pogostejše poskuse razvrednotenja NOB ter poskuse poveličevanja kolaboracije, spomnil na enotnost Slovencev ob osamosvojitvi leta 1991 in se vprašal, ali je današnja demokracija res toliko boljša.
»Kje je tista enotnost, ki nas je takrat pripeljala do tako želenih ciljev? Danes pa, smo razdvojeni in ta razdvojenost se opazi na vsakem koraku, tudi na vasi. Propadajo nam podjetja in delavci ostajajo na cesti. Dejstvo je, da imamo čedalje več brezposelnih ljudi, ljudi na robu preživetja in da ne naštevam naprej, kaj še…? Mar je to tista demokracija za katero smo si prizadevali?« se je spraševal govornik in pozval vse: »da pričnemo delati v korist vseh državljanov Slovenije in da pričnemo razmišljati s svojo glavo, ne kimati, kaj bo rekla Evropa.«
S kulturnim programom so slovesnost, kateri je prisostvovala tudi edina preživela tragičnega dogodka pred 70 leti Stana Bunderla, obogatili Križevski rogisti, dijaki GFM Ljutomer ter mladi člani KŠD Tempo.
Slovesnost se je zaključila s položitvijo venca k spominski plošči in pogostitvijo vseh udeležencev, za kar je poskrbela družina Bunderla.
