Mura s poplavnim območjem kot največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji
2. februarja obeležujemo Svetovni dan mokrišč
Poplavne ravnice in Mura
2. februarja 1971 je v iranskem mestu Ramsar 18 držav podpisalo Konvencijo o mokriščih. Danes se 168 njenih pogodbenic, med njimi tudi Slovenija, ki je k njej pristopila leta 1992, zavezuje, da bodo mokrišča na svojem ozemlju ohranjale in zavarovale ter jih upravljale trajnostno. Tema letošnjega svetovnega dneva je "Mokrišča za našo prihodnost - trajnostni viri preživljanja".
Mokrišča
so različna življenjska okolja, katerih skupni dejavnik je voda. To so
območja tekočih in stoječih voda na kopnem in v obalnem morju, s slano
ali sladko vodo, na površju ali pod zemljo, občasnega ali stalnega
značaja, naravnega ali umetnega nastanka. So bogata zibelka biotske
raznovrstnosti, opravljajo pa še številne druge funkcije, ki so pomembne
za delovanje ekosistemov in za dobrobit ljudi.
V Sloveniji imamo na seznamu tri mokrišča mednarodnega pomena - Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Ob tem omenimo še Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki je veliko 122 hektarjev. Neposredno se sicer ne uporablja za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, se pa v manjši meri za namakanje in oskrbo živali. Tu je še Ljubljansko barje, naše največje mokrišče, ki nudi ekosistemske storitve, ki omogočajo kakovostnejše bivanje na širšem območju.
Tu pa je seveda še reka Mura, ki s poplavnim območjem obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Raznoteri rečni in obrečni habitati z obsežnimi poplavnimi gozdovi in ekstenzivno kulturno krajino zaznamujejo poplavno ozemlje, kjer se visoke vode Mure lahko razlijejo brez škodljivih posledic za ljudi, čistijo in bogatijo podtalnico, ki je vir pitne vode. Gozdovi so pomemben vir lesa in ponor CO2. Celotno območje z naravnimi pojavi, kot so stranski rečni rokavi in mrtvice, pa je eno biotsko najbogatejših območij Republike Slovenije z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Mura pa oblikuje tudi identiteto celotne pokrajine in njenih ljudi. Pesnik je to upodobil z besedami: »Mura, tu bi lahko lebdela duša«.
V Sloveniji imamo na seznamu tri mokrišča mednarodnega pomena - Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero z okolico. Ob tem omenimo še Naravni rezervat Škocjanski zatok, ki je veliko 122 hektarjev. Neposredno se sicer ne uporablja za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, se pa v manjši meri za namakanje in oskrbo živali. Tu je še Ljubljansko barje, naše največje mokrišče, ki nudi ekosistemske storitve, ki omogočajo kakovostnejše bivanje na širšem območju.
Tu pa je seveda še reka Mura, ki s poplavnim območjem obsega največji ohranjeni kompleks habitatov poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je ob prepletanju naravnih dejavnikov s tisočletno prisotnostjo človeka nastala izjemna obrečna kulturna krajina. Raznoteri rečni in obrečni habitati z obsežnimi poplavnimi gozdovi in ekstenzivno kulturno krajino zaznamujejo poplavno ozemlje, kjer se visoke vode Mure lahko razlijejo brez škodljivih posledic za ljudi, čistijo in bogatijo podtalnico, ki je vir pitne vode. Gozdovi so pomemben vir lesa in ponor CO2. Celotno območje z naravnimi pojavi, kot so stranski rečni rokavi in mrtvice, pa je eno biotsko najbogatejših območij Republike Slovenije z velikim številom redkih, nacionalno in mednarodno ogroženih habitatnih tipov in prostoživečih rastlinskih ter živalskih vrst. Mura pa oblikuje tudi identiteto celotne pokrajine in njenih ljudi. Pesnik je to upodobil z besedami: »Mura, tu bi lahko lebdela duša«.
