Tudi v Gornji Radgoni razstava o reki beguncev

Po Murski Soboti in Razkrižju, so sedaj tudi v Knjižnici Gornja Radgona odprli nadvse zanimivo in tačas aktualno razstavo z naslovom »No WiFi: Maraton Damask–Berlin«. Gre za razstavo fotografij avtorjev Nataše Juhnov in Jureta Zaunekerja, fotografov regijskega tednika Vestnik, ter novinarja omenjenega tednika Andreja Bedeka kot pisca spremljajočega besedila. Z izborom fotografij, ki bo na ogled do petka, 18. marca, je bil narejen presek ene od etap tisočih, ki še vedno bežijo iz krvave vojne morije v upanju na boljše življenje na staro celino. Petdesettisoč glava reka gorja se je v oseminšestdesetih dneh prelila skozi pomursko regijo, ki tujcem znova ni zaprla vrat. Razstava je še predstavitev delovanja avtorjev, ki kot medij izražanja uporabljajo fotografijo. In je tudi poklon sedeminšestdesetim letom, pred katerimi je izšel Ljudski glas, predhodnik Vestnika. Po ogledu v Murski Soboti, Razkrižju in sedaj v Gornji Radgoni, kjer je nastalo največ fotografij, bo razstava še na ogled v Lendavi...

"Ideja o razstavi je padla, ko sva se s kolegico Natašo vračala z enega od mnogih terenov v teh 68 dneh, kar je trajala begunska zgodba v naši pokrajini. Menili smo, da bi bilo škoda, da ne bi vseh teh fotografij delili širše", je med drugim na otvoritvi fotografske razstave povedal novinar Vestnika, Andrej Bedek, ki je dodal: "Zakaj tak naslov? Gre za tek množice, ki iz vojnih žarišč - torej Damaska - beži na zahod, tudi v Berlin, v upanju na boljše življenje. Ena etapa tega teka je tekla tudi skozi pokrajino ob Muri. In WiFi? Pametni telefon je bil pametno orožje prebežnikov. Bil je stik z realnostjo in na vsakem koraku so vedeli, kje so. Reka Mura, za katero so najprej mislili, da je reka Donava, jim je služila kot orientir na poti do Nemčije. Morda pa se srečamo spet že jeseni - glede na to, kako so fantje silvestrovali v Kölnu in ker je Evropa sprejela Orbanovo madžarsko mentorstvo in danes očitno spet zapiramo meje, bo takrat naslov razstave No Azil: Maraton Berlin – Damask."

Poleg avtorja besedila, ter direktorja Podjetja za informiranje Murska Sobota in v.d. odgovornega urednika Vestnika, Dejana Fujsa, je o razstavi, katero so z glasbenimi vložki popestrili mladi glasbenimi iz ZGŠ Maestro, spregovoril tudi umetnostni zgodovinar, dr. Janez Balažic, ki si je med drugim postavil tudi vprašanje "ali fotograf ob takih dogajanjih sploh še vidi vsakdan?" in oba fotografa izzval, da se čez leto dni spet snidemo na podobni razstavi: "A takrat bi bilo dobro videti dvanajst dobrih fotografij - iz vsakega meseca v letu eno - iz čisto vsakdanjega življenja", je še dodal Balažic. K besedi so sicer povabili tudi radgonskega župana Stanislava Rojka, katerega so, skupaj z občani Gornje Radgone, ko gre za migrante in begunce, mnogi že razglasili za zmagovalca humanosti in humanitarnosti. Mesto je namreč med lanskim septembrom in novembrom gostilo skoraj 50.000 migrantov in beguncev, do katerih ni bilo nobene sovražnosti, ob tem ni bil zabeležen niti en odmevnejši incident. "Škoda je, da ponekod po državi postajajo ljudje tako nestrpni, čeprav za to ne vidim razloga. Želim si, da bi vsi bili ljudje in da nikomur ne želimo tistega, kar ne želimo, da bi nam kdo naredil. Škoda je vsakega trenutka v življenju, ki ga namenimo nagajanju oz. delovanju zoper nekoga drugega...", je dejal Rojko.