Misijonsko srečanje v Stavešincih
V času Škofijskega misijona potekajo po vaseh v gasilskih domovih radgonske župnije druženja vaščanov s sv. mašo
Misijonsko srečanje v Stavešincih
Škofija Murska Sobota beleži 7. aprila 10 let od ustanovitve murskosoboške škofije. In v sklopu priprav na ta dogodek se po vseh 36. župnijah te škofije, odvija devetmesečni misijon, ki prinaša duhovno prenovo in razširitev duhovnega obzorja. Misijon, ki se je pričel v decembru in bo trajal vse do sredine avgusta, vabi z najrazličnejšimi dogodki verne, k spreobrnjenju v duhu in v tem, da bi znali prenašati vero med ljudi kot počnejo misijonarji po svetu.
V radgonski župniji je ob prvih četrtkih, petkih in sobotah v mesecu
namenjeno molitvi, ob prvi nedelji v mesecu pa oznanjevanju. V ta namen
se izmenjujejo duhovniki znotraj škofije, ki darujejo sveto mašo v drugi
župniji in predstavljajo duhovnika kot misijonarja. Med drugimi
aktivnostmi se organizirajo vsak mesec po vaseh sv. maše z druženji
vaščanov.
Takšen dogodek se je v prejšnjih mesecih beležil v gasilskih domovih na Meleh, Ivanjševcih ob Ščavnici ter Orehovcih. V petek, 4. marca, je ta čast pripadala vasi Stavešinci in Stavešinski Vrh, s katero so verni vaščani počastili škofijski misijon ob skupni sv. maši, katera je bila namenjena za vse žive in mrtve krajane. Maša, katero je daroval radgonski župnik Franc Hozjan in ob spremljavi cerkvene glasbe organistke Nataše Preglav je bila tudi namenjena spravi, odpuščanju, skupnim prošnjam in utrjevanju vezi med vaščani, kateri sadovi misijona bodo vidni šele po misijonu.
Po maši je vaščanka Martina Ferenc predstavila, ter opisala geografski, kulturno zgodovinski pomen, ter vidik kraja Stavešinci in Stavešinski Vrh. Kraj Stavešinci se omenja že leta 1366. Zabeleženo pa je tudi, da je ta kraj spadal pod Negovsko grofijo in da so se prav iz teh naselij prvi zapostavili dajatvi desetine. V času Avstro-Ogrske se je Stavešinski Vrh imenoval Pfefferberg. Vasici zaznamujejo sakralni objekti kapelice, križi, ter stolpasto znamenje iz 19 stoletja. V gozdu Bintlšak je rimskodobno gomilno grobišče sestavljeno iz 22 že delno prekopanih gomil v gruči. Gomile so visoke od 1.5 do 3 m, s premerom 3 do 10 m. V Stavešincih se nahajajo slatinski vrelci, ter mofete - povulkanski pojav. To je razpoka skozi katero iz zemeljske notranjosti prihaja vodna para in plin. V Žlabrovi grabi v gozdu se nahaja Slipica, To sta dva naravna izvira, kar zgleda kot mlaka vode, z mehurčki in peno - izhajanje plina CO2 iz zemlje. Gasilsko društvo v kraju se je ustanovilo leta 1921, katerega ustanovitelji in pionirji so bili fantje, ki so se vrnili iz I. svetovne vojne. Pomembnejša človeka, skozi čas zgodovine sta bila iz Stavešincev Jožef Sattler (1845-1920), prevajalec in publicist, ter iz Stavešinskega Vrha Jožef Lasbacher (1858-1929), strokovni publicist. Danes živi v obeh vaseh nekje 217 ljudi, kateri prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo.
Drugi del misijonskega srečanja v Stavešincih je bil namenjen druženju, ter pogovoru med krajani, ob kozarcu dobre kapljice vrlih vinogradnikov, ter dobrot marljivih gospodinj vasic Stavešinci in Stavešinski Vrh.
Marjan Slavič
Takšen dogodek se je v prejšnjih mesecih beležil v gasilskih domovih na Meleh, Ivanjševcih ob Ščavnici ter Orehovcih. V petek, 4. marca, je ta čast pripadala vasi Stavešinci in Stavešinski Vrh, s katero so verni vaščani počastili škofijski misijon ob skupni sv. maši, katera je bila namenjena za vse žive in mrtve krajane. Maša, katero je daroval radgonski župnik Franc Hozjan in ob spremljavi cerkvene glasbe organistke Nataše Preglav je bila tudi namenjena spravi, odpuščanju, skupnim prošnjam in utrjevanju vezi med vaščani, kateri sadovi misijona bodo vidni šele po misijonu.
Po maši je vaščanka Martina Ferenc predstavila, ter opisala geografski, kulturno zgodovinski pomen, ter vidik kraja Stavešinci in Stavešinski Vrh. Kraj Stavešinci se omenja že leta 1366. Zabeleženo pa je tudi, da je ta kraj spadal pod Negovsko grofijo in da so se prav iz teh naselij prvi zapostavili dajatvi desetine. V času Avstro-Ogrske se je Stavešinski Vrh imenoval Pfefferberg. Vasici zaznamujejo sakralni objekti kapelice, križi, ter stolpasto znamenje iz 19 stoletja. V gozdu Bintlšak je rimskodobno gomilno grobišče sestavljeno iz 22 že delno prekopanih gomil v gruči. Gomile so visoke od 1.5 do 3 m, s premerom 3 do 10 m. V Stavešincih se nahajajo slatinski vrelci, ter mofete - povulkanski pojav. To je razpoka skozi katero iz zemeljske notranjosti prihaja vodna para in plin. V Žlabrovi grabi v gozdu se nahaja Slipica, To sta dva naravna izvira, kar zgleda kot mlaka vode, z mehurčki in peno - izhajanje plina CO2 iz zemlje. Gasilsko društvo v kraju se je ustanovilo leta 1921, katerega ustanovitelji in pionirji so bili fantje, ki so se vrnili iz I. svetovne vojne. Pomembnejša človeka, skozi čas zgodovine sta bila iz Stavešincev Jožef Sattler (1845-1920), prevajalec in publicist, ter iz Stavešinskega Vrha Jožef Lasbacher (1858-1929), strokovni publicist. Danes živi v obeh vaseh nekje 217 ljudi, kateri prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo.
Drugi del misijonskega srečanja v Stavešincih je bil namenjen druženju, ter pogovoru med krajani, ob kozarcu dobre kapljice vrlih vinogradnikov, ter dobrot marljivih gospodinj vasic Stavešinci in Stavešinski Vrh.
Marjan Slavič
