Predavanje o smislu življenja v DOSOR-ju
V svetu obstaja veliko teorij o ljubezni in tudi napotkov
Predavanje o smislu življenja
V
DOSOR-ju, Domu starejših občanov Radenci, je Center za ženske
(Osmislimo življenje) Ruta iz Murske Sobote organiziral predavanje
na temo »Smisel
življenja«.
O tem je v sredo, 16. marca, v predprostoru domske knjižnice
predavala dr. med. Vlasta
Grabar, dr.
šolske medicine iz Murske Sobote, kjer je vse v imenu DOSOR-ja
pozdravila Simona
Domjan.
Uvod
v vsekakor vsestransko zanimiv večer je podala Branka
Ouček, ki
je vsem udeleženkam in udeležencem predavanja prebrala zelo
zanimivo pismo ter jim usmerila pozornost na besedilo ene izmed pesmi
letošnjega slovenskega izbora pesmi za Evrovizijo.
Predavateljica, Vlasta Grabar, pa se je v svojem predavanju že v samem začetku »dotaknila« dela in vloge Viktorja Emila Frankla (1905 - 1997), avstrijskega nevrologa in psihiatra, iznajditelja logoterapije in eksistenčne analize, tako imenovane »tretje dunajske šole« psihoterapije. Imenovani avtor je kot Žid (Jud) uspel preživeti holokavst 2. svetovne vojne ter v svoji prvi knjigi »Človekovo iskanje pomena« (prvič izšla leta 1949) opisal izkušnje, ki jih je med bivanjem v koncentracijskem taborišču dobil s psihoterapevtskimi postopki, s katerimi je pomagal sojetnikom.
Po Franklu je logoterapija neke vrste volja do smisla in zatorej ni smiselno »izgorevati« 24 ur dnevno, moramo se znati zaustaviti. Upoštevati bi bilo treba: 1. Dajanje (ustvarjanje, posvetitev), 2. Doživljati neke vrednote in 3. Zavzemati stoično stališče do trpljenja (do tistega, kar nas je doletelo). Ne bi smeli v svoji vsakdanjosti pozabiti na spoštovanje, ljubezen, odpuščanje (kar bi bilo neke vrste naša obleka ljubezni), na upanje (brez tega živimo v slepi ulici) ter na težke čase (ki so neobhodni, nepredvidljivi, nepristranski in začasni). Torej po zatrditvi predavateljice Vlaste Grabar: »Smisel življenja je živeti za nekoga...«
Predavateljica, Vlasta Grabar, pa se je v svojem predavanju že v samem začetku »dotaknila« dela in vloge Viktorja Emila Frankla (1905 - 1997), avstrijskega nevrologa in psihiatra, iznajditelja logoterapije in eksistenčne analize, tako imenovane »tretje dunajske šole« psihoterapije. Imenovani avtor je kot Žid (Jud) uspel preživeti holokavst 2. svetovne vojne ter v svoji prvi knjigi »Človekovo iskanje pomena« (prvič izšla leta 1949) opisal izkušnje, ki jih je med bivanjem v koncentracijskem taborišču dobil s psihoterapevtskimi postopki, s katerimi je pomagal sojetnikom.
Po Franklu je logoterapija neke vrste volja do smisla in zatorej ni smiselno »izgorevati« 24 ur dnevno, moramo se znati zaustaviti. Upoštevati bi bilo treba: 1. Dajanje (ustvarjanje, posvetitev), 2. Doživljati neke vrednote in 3. Zavzemati stoično stališče do trpljenja (do tistega, kar nas je doletelo). Ne bi smeli v svoji vsakdanjosti pozabiti na spoštovanje, ljubezen, odpuščanje (kar bi bilo neke vrste naša obleka ljubezni), na upanje (brez tega živimo v slepi ulici) ter na težke čase (ki so neobhodni, nepredvidljivi, nepristranski in začasni). Torej po zatrditvi predavateljice Vlaste Grabar: »Smisel življenja je živeti za nekoga...«
