Nevladne organizacije s čolni proti hidroelektrarnam na Muri
Več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada
Proti hidroelektrarnam na Muri
Koalicija več kot 40 nevladnih organizacij pod vodstvom Zveze Moja Mura in WWF-a (Svetovne organizacije za varstvo narave), je v soboto, 9. aprila, v Petanjcih organizirala mednarodno regato za ohranitev prostotekoče in žive reke Mure. Več kot 40 veslačev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške je s tem zaznamovalo tudi začetek kampanje Rešimo Muro - Naj Mura teče brez hidroelektrarn in pozvalo slovensko vlado, naj ne dovoli uničenja slovenskega in evropskega naravnega zaklada in ustavi načrte za izgradnjo verige 8 hidroelektrarn na Muri.
Povodje reke Mure je vroča točka (»hot-spot«) biotske raznolikosti in do
danes je v njem zabeleženih več kot 4000 živalskih in rastlinskih vrst,
vključno z ogroženimi vrstami, kot so orel belorepec, črna štorklja in
vodomec. Samo po raznovrstnosti ribje favne pa je to najbogatejše in
najbolj ohranjeno porečje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh ter dom
izredno ogroženega sulca. Predvsem pa Mura gosti največje slovenske
poplavne gozdove, ki so prednostni habitat za ohranjanje na evropski
ravni.
»Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej,« je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko spremenile v več brez življenskih rezervoarjev.
»Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU,« je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF. »Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postonjska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese.«
Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje-Mota in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje.
»Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih 7 hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi,« pravi Arno Mohl iz WWF.
Vlado pozivajo, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: »Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure.«
»Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn. Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro,« je dejal Denis Cizar iz podjetja MURAMAR.
»Udeleženci regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,« je še dodal Habjanič.
Več o tem si lahko preberete v brošuri.
»Porečje Mure je edino v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose, in edino porečje, kamor lahko neposredno iz Donave ribe neovirano priplavajo 380 kilometrov preko Drave in Mure vse do jezu v Spielfieldu v Avstriji. Vsak jez bi onemogočil to prehodnost, ki je življenjskega pomena za vse selitvene vrste rib. In prosta reka, ki svobodno teče, je življenjskega pomena seveda tudi za človeka, za vse nas, ki živimo ob njej,« je na regati povedal Stojan Habjanič iz Zveze Moja Mura.
Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja
Reki Muri že drugič grozijo zajezitve s hidroenergetskimi objekti. Prvič se je interes po zajezitvi pojavil v 80-ih letih 20. stoletja. Takrat je lokalnemu prebivalstvu skupaj z vseslovensko podporo uspelo preprečiti uničenje reke. Po 30-ih letih se zgodovina spet ponavlja. Podjetje Dravske Elektrarne (DEM) namreč želi na reki Muri izgraditi verigo osmih hidroelektrarn, ki bi reko spremenile v več brez življenskih rezervoarjev.
»Načrtovane hidroelektrarne bi nepopravljivo vplivale na ta edinstven rečni ekosistem in obstanek številnih ribjih in drugih vrst. So v nasprotju z zavezami in prizadevanji Slovenije za zaščito tega območja ter tudi v nasprotju z okoljsko in naravovarstveno zakonodajo EU,« je dejala Andreja Slameršek, koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF. »Mura je naravni zaklad Slovenije, podobno kot Škocjanske jame ali Postonjska jama, in ne bi smela biti žrtvovana za ekonomske interese.«
Prva hidroelektrarna je načrtovana pri vasi Hrastje-Mota in bi ustvarila 8 kilometrov dolgo akumulacijsko jezero, ki bi se raztezalo vse do avstrijske meje. V letu 2012 je Ministrstvo za okolje in prostor začelo postopek za celovito presojo vplivov na okolje. Okoljsko poročilo vlagateljev se pričakuje v letu 2016, ko naj bi se začelo tudi javno posvetovanje.
»Mura je zavarovana kot območje Nature 2000 in je centralni del bodočega čezmejnega UNESCO Rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, poznanega tudi kot Evropska Amazonka, ki združuje porečja v Avstriji, Slovenji, Hrvaški, Srbiji in Madžarski. Odobritev HE Hrastje-Mota bi odprla vrata izgradnji nadaljnjih 7 hidroelektrarn načrtovanih na Muri. Še več, to bi bila tudi prva velika hidroelektrarna v območju Natura 2000, kar bi zagotovo pripeljalo do povečanega pritiska na rečna Natura 2000 območja tudi drugod po Evropi,« pravi Arno Mohl iz WWF.
Vlado pozivajo, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt
V boj za prosto tekoče reke se je vključil tudi nekdanji olimpijec Rok Rozman, ki naslednji teden pričenja Balkan Rivers Tour (turneja po 18 rekah Balkana), ki poteka pod sloganom Ustavimo cunami jezov na Balkanu: »Ljudje, ki ob teh rekah živijo so tisti, ki jih najbolj poznajo in zato tisti, ki vedo, da se je zanje vredno boriti. Ker Mura ni vključena v projekt BRT so se odločili sami narediti akcijo točno teden dni pred začetkom največje evropske akcije reševanja rek pred jezovi, kar je imenitno. Seveda smo se odzvali vabilu in podprli njihova prizadevanja za ohranitev Mure.«
»Z ženo imava podjetje, ki se ukvarja z organizacijo spustov po reki Muri. Ko sva leta 2011 s prijateljem s kajaki kot prva preveslala Muro od izvira do izliva, sva na lastni koži doživela vse grozote hidroelektrarn. Z načrtovano izgradnjo verige HE ne bo uničena samo narava temveč tudi številne prostočasne in profesionalne dejavnosti, zato mi, ki živimo za in od Mure, podpiramo kampanjo Rešimo Muro,« je dejal Denis Cizar iz podjetja MURAMAR.
»Udeleženci regate in nevladne organizacije so poslali jasno sporočilo, da je naša Mura edinstvena in da jo moramo ohraniti za prihodnje generacije. Negativne posledice v naravnem in v družbenem okolju, ki bi jih prinesla izgradnja hidroelektrarn, so v popolnem nasprotju z jasno izraženimi interesi regije, ki si želi predvsem razvoja turizma in visoke kvalitete bivanja za vse prebivalstvo. Zato pozivamo Vlado, da nemudoma ukrepa in ustavi projekt ter se izogne nepovratnemu uničenju slovenskega in evropskega naravnega zaklada,« je še dodal Habjanič.
Več o tem si lahko preberete v brošuri.
