Odkritje spominske plošče hraniteljem orožja v Precetincih
Postavitev obeležja in slovesnost je pripravilo PVD SEVER za Pomurje
Odkritje spominske plošče hraniteljem orožja v Precetincih
Po dokaj uspešni razorožitvi slovenske TO s strani vrha JLA, je koncem leta 1990 in v začetku leta 1991 obstajala verjetnost, da bodo zvezni organi za notranje zadeve poskušali razorožiti tudi slovensko milico in ostale organe za notranje zadeve. Le ti so v svojih objektih hranili orožje, potrebno za morebitno protiteroristično delovanje, za delovanje v vojni ter orožje za celotno rezervno sestavo in pripadnike narodne zaščite. Zato je takratni republiški organ za notranje zadeve odločil orožje in strelivo iz skladišč, preseliti na tajne lokacije, kot je to storila TO z orožjem, ki ni bilo predano v skladišča JLA.
Odločitev, kam preseliti in komu zaupati hrambo orožja in streliva, je bila prepuščena postajam milice. Ena izmed varnih lokacij je bila, po oceni ljutomerskih miličnikov, domačija Marije Filipič in njenega sina Stanka, ki je z družino živel na domačiji v Precetincih. V spomin na to pogumno dejanje, je Policijsko veteransko društvo SEVER za Pomurje, v petek, 13. maja, na Filipičevi domačiji v Precetincih št.35, odkrilo spominsko ploščo, posvečeno hraniteljem orožja 1990 - 1991. Odkritje plošče se je odvilo ob prisotnosti številnih gostov, tudi županje Občine Ljutomer mag. Olge Karba in župana Občine Gornja Radgona Stanislava Rojka, predstavnikov PVD SEVER za Pomurje, ZSČ, ZVVS, ZB za vrednote NOB, gasilcev, lovcev in članov društva Odtimer iz Stare Gore.
Zbrane je najprej nagovorila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in se, med drugim, zahvalila PVD SEVER, organizatorju prireditve in vsem, ki so prispevali k temu, da se je zgodilo to lepo in častno dejanje, še posebej pa družini Filipič. Svoj nastop pa je zaključila z besedami: "Bodimo, prijatelji, cenimo to, in se še posebej radostno letos spomnimo, da živimo v res varni državi, kar je zelo pomembno, kajti ljudje bodo tudi radi prihajali k nam po vzgled. Po enih podatkih, smo na četrtem mestu po varnosti držav v svetu in to je zelo dober in spodbuden podatek, da lahko živimo v varni državi. Tako, da verjamem, da nam bo to uspevalo in res iskrena hvala, da nas na to opozarjate in da naj tej zgodovini lahko začrtamo prihodnost, ki naj bo varna in čim bolj prijateljska".
Slavnostni govornik, predsednik PVD SEVER za Pomurje Drago Ribaš, je dejal, da: "v življenju sprejemamo različne odločitve nekatere bolj, druge manj pomembne, nekatere imajo lahko posledice, druge pa ne. Taki so bili tudi hranitelji orožja pred in med osamosvojitveno vojno, ki so prostovoljno pristali, da bodo za ceno ogrožanja varnosti sebe in svojih bližnjih, hranili orožje organov za notranje zadeve ali teritorialne obrambe". Pri tem je mislil na čas pred razpadom SFR Jugoslavije, ko je "delovala kot država zgolj JLA, imeli smo enotni denar dinar in športnike, vse ostalo je bilo že bolj ali manj razdeljeno po interesnih sferah".
O samem projektu hranjenja orožja je slavnostni govornik povedal: "Tudi pri organih za notranje zadeve se je hranilo orožje rezervnega sestava, ki je bil takrat skoraj tako velik kot aktivni sestav. Upravičeno je bilo pričakovati, da bodo prej ali slej zvezni organi poskušali poseči po tem orožju, ne zato ker bi ga potrebovali ampak, da bi onemogočili oborožitev rezervnega sestava ONZ v primeru mobilizacije. Zaradi tega so ONZ na vseh nivojih republiškem, UJV in postaj milice iskali lokacije za varno hrambo orožja. Morali smo najti ljudi, ki so bili na eni strani vredni zaupanja, da bodo dejansko hrambo orožja držali v tajnosti in na drugi strani ljudi, ki bodo dovolj pogumni da bodo to orožje sprejeli". Ob tem je izpostavil, za današnji čas skoraj nepredstavljivo dejstvo, da podatek o tem, kje se hrani orožje in kdo ga hrani, ni prišel v javnost in ne do zveznih organov, čeprav je imela protiobveščevalna služba JLA zelo dobro pokrit teren, kar kaže na zavednost ljudi, ki so orožje dajali in ljudi, ki so orožje sprejeli.
Predsednik je spregovoril tudi o namenu ustanovitve ter ciljih delovanja Policijskega veteranskega združenja Sever, ki je usmerjeno v ovrednotenje vloge aktivnih in rezervnih miličnikov, kriminalistov, delavcev SDV, civilnega osebja in mnogih občanov, ki so med vojno pomagali ONZ. O samem obeleževanja pomembnih dogodkov pred in v času osamosvojitvene vojne pa je povedal, da "ni samo težava v tem, da spominska znamenja postavljajo veterani, ne uradne institucije in tudi veterani organizirajo slovesnosti, ki bi morale biti prioriteta uradne institucije, težava je v tem, da gre predvsem za ljudi, ki so v resnici tisti, ki so izvajali borbene aktivnosti, ljudje so tisti, ki so skrivali orožje in opremo. Ti ljudje pa upravičeno pričakujejo, da se jih država spomni, da se jim prizna zasluge za dejanja, ki so jih storili in da se zgodovina pošteno ovrednoti.
Žal pa se danes pogosto dogaja, da je zgodovina postala predmet dnevne politike, priložnost za obračunavanje med političnimi nasprotniki, kamor spada tudi poveličevanje določenih dogodkov pred drugimi, širjenje lažnih informacij ipd. Take stvari žalijo veterane in vse aktivne in pasivne udeležence osamosvojitvene vojne. Ocenjevanje zgodovine je stvar zgodovinarske stroke, naloga države in veteranov pa je, da zberejo čim več raznega gradiva in spominov, da se lahko zgodovina ovrednoti pošteno in strokovno.
Danes spoštovane veteranke in veterani je naša naloga, da se zahvalimo Filipičevim za pogum, za hrabro odločitev, da bodo hranili orožje ONZ. Torej spoštovani člani družine Filipič policijski veterani združeni v Združenju Sever se vam zahvaljujemo za izkazani pogum in domoljubno držo. Naj se ne pozabi, naj se ne pozabi na vse ljudi in njihovo hrabrost med osamosvojitveno vojno".
Spominsko ploščo na Filipičevi domačiji so, ob zvokih rogov prleških rogistov, odkrili županja mag. Olga Karba, predsednik PVD SEVER Drago Ribaš in gospodar domačije Stanislav Filipič.
V imenu domačinov se je vsem, ki so prispevali k postavitvi obeležja in izvedbi slovesnosti, zahvalil gostitelj Stanislav Filipič, kulturno popestritev slovesnosti so pripravile učenke OŠ Mala Nedelja, program pa je povezovala ravnateljica šole Breda Žunič.
Srečanje se je nadaljevalo s pogostitvijo ter prijetnim druženjem ob glasbi v bližnjem gasilskem domu.
Zbrane je najprej nagovorila županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in se, med drugim, zahvalila PVD SEVER, organizatorju prireditve in vsem, ki so prispevali k temu, da se je zgodilo to lepo in častno dejanje, še posebej pa družini Filipič. Svoj nastop pa je zaključila z besedami: "Bodimo, prijatelji, cenimo to, in se še posebej radostno letos spomnimo, da živimo v res varni državi, kar je zelo pomembno, kajti ljudje bodo tudi radi prihajali k nam po vzgled. Po enih podatkih, smo na četrtem mestu po varnosti držav v svetu in to je zelo dober in spodbuden podatek, da lahko živimo v varni državi. Tako, da verjamem, da nam bo to uspevalo in res iskrena hvala, da nas na to opozarjate in da naj tej zgodovini lahko začrtamo prihodnost, ki naj bo varna in čim bolj prijateljska".
Slavnostni govornik, predsednik PVD SEVER za Pomurje Drago Ribaš, je dejal, da: "v življenju sprejemamo različne odločitve nekatere bolj, druge manj pomembne, nekatere imajo lahko posledice, druge pa ne. Taki so bili tudi hranitelji orožja pred in med osamosvojitveno vojno, ki so prostovoljno pristali, da bodo za ceno ogrožanja varnosti sebe in svojih bližnjih, hranili orožje organov za notranje zadeve ali teritorialne obrambe". Pri tem je mislil na čas pred razpadom SFR Jugoslavije, ko je "delovala kot država zgolj JLA, imeli smo enotni denar dinar in športnike, vse ostalo je bilo že bolj ali manj razdeljeno po interesnih sferah".
O samem projektu hranjenja orožja je slavnostni govornik povedal: "Tudi pri organih za notranje zadeve se je hranilo orožje rezervnega sestava, ki je bil takrat skoraj tako velik kot aktivni sestav. Upravičeno je bilo pričakovati, da bodo prej ali slej zvezni organi poskušali poseči po tem orožju, ne zato ker bi ga potrebovali ampak, da bi onemogočili oborožitev rezervnega sestava ONZ v primeru mobilizacije. Zaradi tega so ONZ na vseh nivojih republiškem, UJV in postaj milice iskali lokacije za varno hrambo orožja. Morali smo najti ljudi, ki so bili na eni strani vredni zaupanja, da bodo dejansko hrambo orožja držali v tajnosti in na drugi strani ljudi, ki bodo dovolj pogumni da bodo to orožje sprejeli". Ob tem je izpostavil, za današnji čas skoraj nepredstavljivo dejstvo, da podatek o tem, kje se hrani orožje in kdo ga hrani, ni prišel v javnost in ne do zveznih organov, čeprav je imela protiobveščevalna služba JLA zelo dobro pokrit teren, kar kaže na zavednost ljudi, ki so orožje dajali in ljudi, ki so orožje sprejeli.
Predsednik je spregovoril tudi o namenu ustanovitve ter ciljih delovanja Policijskega veteranskega združenja Sever, ki je usmerjeno v ovrednotenje vloge aktivnih in rezervnih miličnikov, kriminalistov, delavcev SDV, civilnega osebja in mnogih občanov, ki so med vojno pomagali ONZ. O samem obeleževanja pomembnih dogodkov pred in v času osamosvojitvene vojne pa je povedal, da "ni samo težava v tem, da spominska znamenja postavljajo veterani, ne uradne institucije in tudi veterani organizirajo slovesnosti, ki bi morale biti prioriteta uradne institucije, težava je v tem, da gre predvsem za ljudi, ki so v resnici tisti, ki so izvajali borbene aktivnosti, ljudje so tisti, ki so skrivali orožje in opremo. Ti ljudje pa upravičeno pričakujejo, da se jih država spomni, da se jim prizna zasluge za dejanja, ki so jih storili in da se zgodovina pošteno ovrednoti.
Žal pa se danes pogosto dogaja, da je zgodovina postala predmet dnevne politike, priložnost za obračunavanje med političnimi nasprotniki, kamor spada tudi poveličevanje določenih dogodkov pred drugimi, širjenje lažnih informacij ipd. Take stvari žalijo veterane in vse aktivne in pasivne udeležence osamosvojitvene vojne. Ocenjevanje zgodovine je stvar zgodovinarske stroke, naloga države in veteranov pa je, da zberejo čim več raznega gradiva in spominov, da se lahko zgodovina ovrednoti pošteno in strokovno.
Danes spoštovane veteranke in veterani je naša naloga, da se zahvalimo Filipičevim za pogum, za hrabro odločitev, da bodo hranili orožje ONZ. Torej spoštovani člani družine Filipič policijski veterani združeni v Združenju Sever se vam zahvaljujemo za izkazani pogum in domoljubno držo. Naj se ne pozabi, naj se ne pozabi na vse ljudi in njihovo hrabrost med osamosvojitveno vojno".
Spominsko ploščo na Filipičevi domačiji so, ob zvokih rogov prleških rogistov, odkrili županja mag. Olga Karba, predsednik PVD SEVER Drago Ribaš in gospodar domačije Stanislav Filipič.
V imenu domačinov se je vsem, ki so prispevali k postavitvi obeležja in izvedbi slovesnosti, zahvalil gostitelj Stanislav Filipič, kulturno popestritev slovesnosti so pripravile učenke OŠ Mala Nedelja, program pa je povezovala ravnateljica šole Breda Žunič.
Srečanje se je nadaljevalo s pogostitvijo ter prijetnim druženjem ob glasbi v bližnjem gasilskem domu.
