Na ogled je 40 likovnih del

Gornja Radgona gosti razstavo Sodobno slikarstvo

Prlekija-on.net, petek, 10. junij 2016 ob 08:44
Razstava Sodobno slikarstvo

Razstava Sodobno slikarstvo

V galeriji Doma kulture Gornja Radgona so, v organizaciji Likovnega društva Gornja Radgona, odprli likovno razstavo "Sodobno slikarstvo", na katerem se z natanko 40 izdelkov predstavlja 37 likovnikov iz štirinajstih likovnih društev iz cele Slovenije. Na razstavi so tako predstavljena likovna dela članov: KUD Angel Besednjak (Maribor), Zavoda ARS VIVA (Stari trg pri Logu), Društva likovnikov Ljubljana, KDLU Zgornje savinjske doline GAL (Rečica ob Savinji), Likovne družine KD Franc Bogovič (Dobova), Likovnega društva Gornja Radgona, Likovnega društva Solinar (Piran), KD likovnih umetnikov LIK (Izola), Litijskega likovnega ateljeja Lila (Litija), LKD Mavrica (Novo mesto), Društva revirskih likovnikov Relik (Trbovlje), ZPS likovne sekcije Ljubljana, ter Društva likovnikov in fotografov Slovenske Konjice

Na slavnostnem odprtju razstave, kjer je prisotne pozdravila predsednica Likovnega društva Gornja Radgona Tatjana Mijatović, je bil slavnostni govornik predsednik Zveze likovnih društev Slovenije, Branko Železnik, ki je hkrati likovnikom podelil priznanja in certifikate Zveze likovnih društev. Otvoritev razstave, ki bo na ogled do 30. junija, so popestrili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Glasbene šole Gornja Radgona, pod vodstvom Andreja Tibauta. Sicer pa je na razpis za temo Sodobno slikarstvo prispelo kar 165 slik, v glavnem v tehniki akril na platnu, manjše število del tudi v tehniki kolaž. Komisijo za izbiro slabe četrtine del, ki so razstavljena je vodila mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti, ki je prisotne na otvoritvi "popeljala" skozi razstavo. Zelo opazno je bilo, da se je pojavilo veliko del narejenih na način, kot so bila narejena na lasnkem podobnem razpisu, nagrajena dela. Veliko del je bilo narejenih v smislu čiste abstrakcije, vendar znanja in neznanja avtorja ni bilo težko prepoznati, kajti tudi pri abstraktnem likovnem delu kakovost ni relativen pojem.

"Letos je pri razpisu teme Sodobno slikarstvo Zveza uvedla pedagoški vzgib, tako da so si lahko sodelujoči ogledali avtorje kot predstavnike smeri v umetnosti 20. stoletja. Namen tega je bil, da se iz abstrakcije, ki je samo smer v 20. stoletju, začnejo slikarji ukvarjati tudi z mnogimi drugimi slikarskimi smermi, ki so jim manj znane. Kakovost del je narasla, pedagoški moment je bil učinkovit, a tako kot vedno je nekaj slikarjev ponujena imena razumelo napačno, kajti razumeli so, da morajo delati tako, kot delajo slikarji iz zgodovine. Tukaj se je prepoznala »kilometrina« slikanja. Tisti, ki imajo več izkušenj, so razumeli pravilno. Še vedno je najbolj zanimiv, najpopularnejši umetnik vseh časov, Pablo Picasso. To se je videlo, ker ga je veliko umetnikov posnemalo. Nekateri elementi so celo »dobesedno« ponovljeni. Ni čudno, kajti kubizem je izmed vseh slikarjeva najbolj poznana smer. Je takoj za impresionizmom. Kubizem je toliko drugačen, da je razumljiv in zanimiv. Opozoriti moram, da ko se zgledujemo, učimo po drugih slikarjih in potem tudi če poustvarjamo delo, ni narobe, če se vidi izvor našega študiranja, poglabljanja, a moramo temu dodati tudi nekaj lastnega. Med vsemi prispelimi deli bi rekla, da se je to zgodilo, recimo, tam nekje pri petih slikah, da smo člani komisije osupnili in rekli: To je nekaj novega, tega še nismo videli. Pri naivnem načinu slikanja se pri ljubiteljskih slikarjih meša dvoje. Strokovnjaki se vprašamo, ali slikar dela v smislu naive, ker verjame vanjo, ker je s tem izraz močnejši, ali pa je naredil naivno sliko in misli, da je realistična, v pravilnih proporcih in tako naprej. Nisem srečala ljubiteljskega slikarja, ki bi bil odločno prepričan, da je lahko sproščen in nerealističen, zato da poudari izraz. Vedno ga izda neznanje risanja", je med drugim dejala mag. Bezjakova.

Dodala je, da se v veliko delih čuti zgledovanje po različnih avtorjih, kar je prav, če je v njih še nekaj več od tega. Veliko del pa je na ravni likovno slabega osnovnošolca. "Lahko polivamo po platnu, kot je to počel akcijski slikar Jackson Pollock, vendar je pomembno, kako to delamo. Veliko del je ponovitev nečesa, kar ste videli pri kolegih, kar ste posnemali in nas niste prepričali, da je to vaš stil. Med prispelimi deli je bilo prisotnega veliko neizvirnega kiča, kar nekaj vključevanja cenenih materialov brez vrednosti, nekaj del je bilo popolnoma premišljenih, izvirnih in izvedenih odlično. Nagrajena dela pa so zbirka del, kjer ni dvoma v kakovost. Pri teh delih ni slutiti neznanja, čuti se prepričanost v to, kar sta slikar ali slikarka želela, ni okornosti pri kompoziciji, ampak je dobra ideja izražena s pomočjo velike koncentracije in je znana tehnika uporabljena na samosvoj način. Za dobro sliko so potrebni znanje, izkušnje, barva, čopič, platno in stoodstotna koncentracija in seveda užitek v svojem početju. Likovno ustvarjanje je največji užitek, ki ga poznam, sploh če lahko delam brezpogojno. Zato ne obupajte, ker se splača", je še dejala mag. Saša Bezjak, akademska slikarka in profesorica likovne umetnosti.


Več v Kultura in izobraževanje