(Ne)jasna Prlekija
Klopotec - simbol Prlekije
Geografske meje Prlekije so zelo zanimiva in za diskusijo prav primerna zadeva. Širijo in ožijo se pač tako, kot to ustreza političnim veljakom ali kakšnim drugim interesom določenih skupin. Naši daljni predniki, predvsem intelektualci, so govorili in v svojih delih skrbno zapisali, da je Prlekija pokrajina med rekama Dravo in Muro.
Veliki možje, ki so se zapisali z zlatimi črkami v slovensko zgodovino
- pesnik in pisatelj Edvard Kocbek, dramatik Bratko Kreft, duhovnik dr.
Anton Korošec, akademik dr. Anton Trstenjak in še mnogi drugi -, so
venomer poudarjali, da so Prleki. V preteklosti, ko se je ime Prlekije
pričelo pojavljati v raznih zapisih, so bile meje prleške pokrajine vse
do Lenarta in roba ptujskega polja, na vzhodu pa dvoma ni bilo, saj je
mejo, tako kot tudi danes, risala struga reke Mure.
Vsake toliko časa se v javnosti pojavijo razne debate in razglabljanja, do kod seže Prlekija v današnjem času. Dejstvo je, da je Prlekija skupaj s Prekmurjem tvori Pomurje, in po tej definiciji je jasno, da je ozemlje Pomurja na desnem bregu reke Mure poimenovano Prlekija. Vendar se ob tej tezi prvi oglasijo veljaki na severu tega ozemlja. Občani Apač, Gornje Radgone in tudi delno Radencev se nimajo za Prleke, prav tako pa niso Prekmurci. Da bo zmeda popolna, so politični veljaki teh občin, v preteklosti in tudi zdaj, zagovorniki območnega razvojnega programa za območje Prlekije, ob tem pa tvorijo župani občin na ozemljih upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož t. i. prleški razvojni svet. S skupnimi projekti se namreč potegujejo za nepovratna sredstva. Novo zmedo pri pojmovanju Prlekije povzročajo občine z ormoškega območja. "Ormož, sonce Prlekije" je slogan, ki nas pozdravi ob prestopu meje te občine. Torej so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž tudi del Prlekije, niso pa del Pomurja.
In tu se znova pojavi dodatna težava. V predlogu famoznega zakona o razvojni podpori pomurski pokrajini za obdobje 2010-2015, ki naj bi rešil živež v Pomurju, niso zajete občine z ormoškega območja, ki zdaj znova na veliki poudarjajo, da so del Prlekije, kljub temu da so ne tako dolgo nazaj, ko se je govorilo o regionalizaciji, želeli v pokrajino Spodnje Podravje. Morda so nekateri župani, ki se imajo za Prleke, prav zaradi tega neupravičeno izostali in s tem dali ormoškemu županu Alojzu Soku vedeti, da jim tudi on v preteklosti ni dal podpore pri lobiranju za samostojno prleško pokrajino.
Resnica je žal le ena. Nekateri pozabljajo na meje, ki so jih določili naši predniki. Meje Prlekije zdaj določajo politiki, in to v vsakem štiriletnem obdobju, ko zasedajo najvišje občinske položaje drugače. Jasno je, da je območje upravne enote Ljutomer pravo ozemlje Prlekije, nejasno pa je, do kod seže. Drugi se imajo namreč za Prleke le takrat, ko si lahko svoje volilne apetite potešijo z denarjem na račun prleških projektov.
Vsake toliko časa se v javnosti pojavijo razne debate in razglabljanja, do kod seže Prlekija v današnjem času. Dejstvo je, da je Prlekija skupaj s Prekmurjem tvori Pomurje, in po tej definiciji je jasno, da je ozemlje Pomurja na desnem bregu reke Mure poimenovano Prlekija. Vendar se ob tej tezi prvi oglasijo veljaki na severu tega ozemlja. Občani Apač, Gornje Radgone in tudi delno Radencev se nimajo za Prleke, prav tako pa niso Prekmurci. Da bo zmeda popolna, so politični veljaki teh občin, v preteklosti in tudi zdaj, zagovorniki območnega razvojnega programa za območje Prlekije, ob tem pa tvorijo župani občin na ozemljih upravnih enot Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož t. i. prleški razvojni svet. S skupnimi projekti se namreč potegujejo za nepovratna sredstva. Novo zmedo pri pojmovanju Prlekije povzročajo občine z ormoškega območja. "Ormož, sonce Prlekije" je slogan, ki nas pozdravi ob prestopu meje te občine. Torej so občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž tudi del Prlekije, niso pa del Pomurja.
In tu se znova pojavi dodatna težava. V predlogu famoznega zakona o razvojni podpori pomurski pokrajini za obdobje 2010-2015, ki naj bi rešil živež v Pomurju, niso zajete občine z ormoškega območja, ki zdaj znova na veliki poudarjajo, da so del Prlekije, kljub temu da so ne tako dolgo nazaj, ko se je govorilo o regionalizaciji, želeli v pokrajino Spodnje Podravje. Morda so nekateri župani, ki se imajo za Prleke, prav zaradi tega neupravičeno izostali in s tem dali ormoškemu županu Alojzu Soku vedeti, da jim tudi on v preteklosti ni dal podpore pri lobiranju za samostojno prleško pokrajino.
Resnica je žal le ena. Nekateri pozabljajo na meje, ki so jih določili naši predniki. Meje Prlekije zdaj določajo politiki, in to v vsakem štiriletnem obdobju, ko zasedajo najvišje občinske položaje drugače. Jasno je, da je območje upravne enote Ljutomer pravo ozemlje Prlekije, nejasno pa je, do kod seže. Drugi se imajo namreč za Prleke le takrat, ko si lahko svoje volilne apetite potešijo z denarjem na račun prleških projektov.
