Delovni migranti iščejo rešitev pri predsedniku države

Med obiskom obmejnega mesta Gornja Radgona, kjer je bil častni pokrovitelj in slavnostni govorec na osrednji proslavi ob odhodu zadnjega vojaka JLA s tega območja, je predsednik države Borut Pahor, na vljudnostni pogovor sprejel delegacijo Sindikata delavcev migrantov Slovenije (SDMS). Slednji so predsednika seznanili s trenutnim dogajanjem na področju reševanja njihove problematike povezane z "dvojnim" obdavčevanjem, izročili pa so mu tudi dopis, ki so ga naslovili na premiera Mira Cerarja. Predsednik Pahor je sicer s problematiko seznanjen, saj se delovni migranti – slovenski rezidenti zaposleni v sosednji Avstriji, najprej preko Civilne iniciative Apače, sedaj pa preko SDMS, za svoje pravice borijo že vrsto let, tudi v času ko je bil Pahor premier, potem v času vlade Janeza Janše, Alenke Bratušek in sedaj Mira Cerarja. Med prisrčnim in razumevajočim pogovorom, so predstavniki delovnih migrantov predsednika kratko seznanili s svojimi pričakovanji, državni poglavar pa jim ničesar ni mogel obljubiti, razen da bodo njegovi sodelavci zadevo preučili in jo posredovali na Vlado RS, ter tudi njim.

Čeprav so si s svojimi nekaterimi nedavnimi aktivnostmi, predvsem zbiranjem podpisov za referendume, nabrali nemalo nasprotnikov, člani SDMS nadaljujejo s svojim bojem, saj se čutijo ogoljufane in opeharjene, prepričani pa so, da so jim kršene pravice enakosti pred zakonom. In podobno kot že praktično eno desetletje, odkar so se začele težave z dohodnino delovnih migrantov, je zlasti na severovzhodu države, a tudi drugje po Sloveniji, tudi na začetku leta 2016 zavladal pravi preplah. Med skoraj 18 tisoč delavci iz Pomurja, Štajerske, Koroške in Gorenjske, ki se vsak dan vozijo na delo v sosednjo Avstrijo, je namreč spet zavrelo. V minulih tednih in mesecih so namreč od Fursa dobili položnice z zelo visokimi zneski doplačila dohodnine, nekateri tudi čez 7 tisoč evrov za leto dni. Davka nekateri ne samo, da nočejo, ampak niti ne zmorejo plačati, saj mnogi vlagajo in vse sproti zapravijo. Mnogi so na robu obupa, vedno več pa je tudi takih, ki so se, ali se še nameravajo, zaradi mačehovskega odnosa matične države izseliti v Avstrijo, nekateri drugi celo razmišljajo o samomoru. Najprej CI Apače, ki že od leta 2006 skuša pomagati, in sedaj SDMS, pišejo premierju Cerarju, pišejo vodstvu EU, razmišljajo o posamičnih in skupinskih tožbah. A nič ne pomaga, nobena pritožba ne zadrži izvršbe, kar pomeni, da se bodo zgodile tudi deložacije in podobne sankcije za vse, ki ne bodo hoteli ali predvsem ne bodo mogli poravnati več tisoč evrov...

V dopisu, ki so ga predali tudi predsedniku Pahorju, je vodstvo SDMS Mira Cerarja, predvsem seznanilo s potekom treh sestankov na Ministrstvu za finance na temo obdavčitve čezmejnih delavnih migrantov. "Pismo smo na vas naslovili takoj po zaključku pogajanj, kot je bilo meseca marca tudi dogovorjeno, zato ne razumemo vašega odklonilnega in ignorantskega odnosa. Zato vas ponovno pozivamo, da prisluhnete našemu stališču in se, kot je bilo dogovorjeno, zavzamete za čimprejšnjo rešitev naše problematike", so zapisali sindikalisti, ki so položaj čezmejnih delavcev predstavili v večih segmentih.

Predvsem jih moti, da je FURS po 15.6.2015 z odlokom sprejela spremembe v tolmačenju nespremenjene zakonodaje o davčnem postopku in s tem uvedla ukrep, da se davčnim zavezancem, v kolikor so sami prijavili dohodke iz tujine za odmero davka, vendar pri tem zamudili rok za vložitev (31.7. za preteklo leto), niso upoštevali olajšav v zvezi s stroški povezanimi z delom (prevoz in malica), olajšav za vzdrževane družinske člane in posebne osebne davčne olajšave za čezmejne delavne migrante. Sprememba prakse FURS je temeljila na drugostopenjskih odločbah, ki so izhajale iz drugačnega dejanskega stanja, namreč na podlagi odmernih odločb, ko davčni zavezanci niso prijavili svojih dohodkov iz tujine, in ne iz samoprijav. "Na zadnjem od sestankov na Ministrstvu za finance, nam je bila predstavljena rešitev v smislu, da stroški v zvezi z delom več ne znižujejo davčne osnove, temveč so izvzeti iz slednje. Kar pomeni, da v bodoče, po 1.1.2017, te olajšave ne bo več mogoče izgubiti. Spremembo seveda pozdravljamo, obenem pa menimo, da je sama sprememba prakse (s 15.6.2016) bila neutemeljena, in je s tem institut samoprijave izgubil svoj namen, saj je ta namenjen vzpodbujanju davčnih zavezancev za prijavo svojih dohodkov, želimo učinek napovedanih sprememb uveljavljati tudi retroaktivno. Menimo, da je socialno-ekonomski položaj najbolj ogroženih državljanov RS - tistih delavcev migrantov, ki so podali samoprijavo za nazaj, za več let skupaj, in so prejeli odločitve po 15.6.2015, možno sanirati. Odmerjene višine dohodnine so zaradi neupoštevanja stroškov malice in prevoza izjemno visoke (skupaj praviloma nad 10.000,00 EUR in več) in tudi s plačilom tako določene višine dohodnine na obroke, je ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihovih družinskih članov, zlasti otrok", trdi glavni tajnik SDMS Mario Fekonja.

Po prepričanju SDMS, delavec v Sloveniji dobi stroške v zvezi z delom (malica in prevoz) kot neobdavčen dohodek, dodatek k plači, ki v dejanskem znesku povrne porabljena sredstva. Čezmejni delavni migrant pa dobi v višini stroškov za malico in prevoz zgolj olajšavo, ki znižuje davčno osnovo. Dejanski finančni učinek slednje situacije seveda ni primerljiv s prvo. "Predlog Ministrstva za finance je bil, da se olajšava za malico dvigne na 11€. V enem od naših predlogov, ki smo jih poslali na ministrstvo, smo zapisali, da želimo, v kolikor se naš položaj rešuje s sistemom olajšav za stroške v zvezi z delom, da je finančni učinek teh, enak učinku, ki ga je deležen slovenski delavec. Predlagana sprememba namreč ne prinaša tega učinka. Ob sprenevedanju, da jim situacija ni poznana in ni razumljena, smo ostali brez besed, saj argumenti in predlogi nasprotne strani kažejo na izredno nerazumevanje položaja čezmejnih delavcev migrantov. Torej bodo ostali krivični izračuni dohodnine samo zato, da se pobere denar od ljudi, ki so si sami poiskali delo v tujini. Nekaj je zelo narobe v naši državi! Predvsem zaradi dejstva, da smo delavci migranti, če uporabim besede Boštjana M. Zupančiča, najboljši izvozni produkt. In smo s tem, z območij, kjer delovnih mest ni, namesto na plečih države, državi čisti dobiček. Dodatna obdavčitev, ki ni enakopravna slovenskemu delavcu, sili delavce migrante v množično izseljevanje", poudarja Fekonja, ki v imenu tisočih kolegov-delovnih migrantov prosi za sprejem v kabinetu predsednika vlade, saj "smo ponovno pripravljeni sesti za pogajalsko mizo, ob pogoju, da se nam predložijo konkretni predlogi z izračuni, ki dokazujejo dejansko primerjavo rezidenta zaposlenega v Sloveniji in rezidenta zaposlenega v tujini", dodaja dr. Martin Ivec, predsednik SDMS, ki je Cerarju ponudil tudi: mnenje davčnega svetovalca Siniše Mitroviča, pojasnilo odvetniške hiše Vesenjak in Ozmec o namenu samoprijave, predlog odvetniške hiše Vesenjak in Ozmec o retroaktivnem delovanju spremenjenega 45. člena.

Davčni svetovalec Siniša Mitrovič, je prepričan, da položaj čezmejnih delovnih migrantov – zahteve po ustrezni rešitvi v davčni zakonodaji RS. Po njegovem je Ustavno sodišče RS izreklo, da načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da zakon ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno ter brez razumnega in stvarnega razloga. To pomeni, da mora razlikovanje služiti ustavno dopustnemu cilju, da mora biti ta cilj v razumni povezavi s predmetom urejanja v predpisu in da mora biti uvedeno razlikovanje primerno sredstvo za dosega tega cilja. Pri tem Ustavno sodišče posebej izpostavi, da je za presojo o tem, katere podobnosti in razlike v položajih so bistvene, treba izhajati iz predmeta pravnega urejanja.

"Dohodki iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, so taksativno našteti v določbah 44. člena ZDoh-2, pri tem izpostavljamo tiste, ki pomembno vplivajo na drugačen položaj čezmejnih delovnih migrantov, in sicer: povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada; povračila stroškov v zvezi s službenim potovanjem, kot so: dnevnica, povračilo stroškov prevoza vključno s povračilom stroškov za uporabo delojemalčevega osebnega vozila za službene namene (kilometrina), povračilo stroškov za prenočišče, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada; jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina ob upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada; plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo, do višine, ki jo določi vlada...", je zatrdil Mitrovič.

Ob tem je težko spregledati dejansko stanje, da je temeljna delovno pravna zakonodaja v Sloveniji pripravljena in sprejeta na podlagi dogovarjanja in usklajevanja med »socialnimi partnerji«. Zato je "pri urejanju izpostavljene problematike izjemnega pomena dejstvo, da je pri davčnih rezidentih Slovenije, katerih delovno razmerje se uresničuje pri tujih delodajalcih v drugi državi, podlaga za njihovo zaposlitev delovno pravna zakonodaja te druge države. Zaposleni, davčni rezidenti Slovenije, tako vstopajo v socialni dialog in kolektivno dogovarjanje s socialnimi partnerji druge države. Pravno urejanje druge države se praviloma nanaša na naslednja dohodkovna in nedohodkovna upravičenja in obveznosti iz delovnega razmerja", je prepričan svetovalec delovnih migrantov Siniša Mitrovič, ki s svojimi varovanci verjame, da bo zaplet prej ali slej rešen v njihovo korist.