Geografski raziskovalni tabor v osrčju Prlekije »Trk tradicije in inovativnosti«

Društvo mladih geografov Slovenije smo organizirali že jubilejni 20. geografski raziskovalni tabor, ki je tokrat potekal v osrčju Prlekije med 9. in 17. julijem 2016. Območje proučevanja se je razprostiralo čez ozemlje občin Križevci, Ljutomer, Razkrižje in Veržej. Tekom tabora smo bili nastanjeni v OŠ Cvetka Golarja in se deloma prehranjevali v menzi DSO Ljutomer.

Prve dni smo namenili splošni in strokovnima ekskurzijama z namenom spoznavanja območja in značilnosti Prlekije, saj so prihajali udeleženci tabora iz različnih delov Slovenije, nekateri izmed njih so bili v teh krajih prvič. Prvi dan smo se tako s prof. Francem Čušem povzpeli na razgledni stolp pri Gomili in si z razgledišča ogledali obseg območja ter razjasnili pojem Prlekija. Pot nas je vodila naprej do mlina na veter v Stari Gori, nato do Gajševskega jezera, pri g. Štefanu Vinkoviču, župniku v Križevcih, so bili predstavljeni različni vidiki sončnih celic in toplotne črpalke, v DUO Veržej smo si ogledali rokodelski center, ustavili pa smo se še pri bioplinarni Organica v Bučečovcih. Drugi dan je bila ekskurzija vodena s strani dr. Danijela Ivajnšiča, razjasnil je geologijo, geomorfološke, hidrološke, podnebne ter druge značilnosti območja. Podali smo se v Ljutomerske gorice, do sotočja Mure in Ščavnice, gramoznice pri Krapju in mlina na Muri pri Veržeju. Tretji dan je problematiko plazovitosti in suše predstavil Branko Novak iz civilne zaščite. Med drugim pa smo prisluhnili še Goranu Šosterju in Goranu Ohmanu iz RRA Prlekije in LAS─a, ki sta predstavila njuni delovanji in projekte, kakor tudi gospodarsko─razvojno problematiko regije. Sledil je pohod po vinski cesti do Jeruzalema, s postankom pri Turistični kmetiji Frank─Ozmec.

V naslednjih dneh so bili udeleženci razdeljeni v štiri skupine, ki so se na obravnavanem območju ukvarjale z naslednjimi tematikami: vpliv kulturnih teras in vertikalnih nasadov na plazenje tal vinorodnih gričevnatih območij, klimatološke in hidrološke spremembe ter možnosti vzpostavitve namakalnih sistemov, razpoložljivosti naravnih virov za trajnostno energetsko samooskrbo regije ter stanje in potenciali vinskih cest. Precejšen del raziskovanja je obsegal terenski del, navezovanje stikov s strokovnjaki in poizvedovanje mnenj lokalnega prebivalstva. Ugotovitve in rezultati raziskovalnega dela delavnic so bili predstavljeni 16. julija 2016 v prostorih Golarjeve hiše. Na predstavitvi so bili prisotni predstavniki občin, sodelujoči med raziskovalnim delom in ostalo lokalno prebivalstvo. Kot je bilo povedano na predstavitvi, se sam projekt s koncem tabora ne zaključi, temeljni cilj tabora je izdaja strokovne monografije oziroma zbornika s podrobnim pregledom značilnosti obravnavanega območja z vseh vidikov geografije.

Iz Prlekije odhajamo z lepimi vtisi, saj smo ob navedenih dejavnostih spoznavali posebnosti območja in dobrosrčnost domačinov. V imenu društva se zato zahvaljujemo lokalnemu prebivalstvu, da so nas nadvse prijazno sprejeli medse in nam bili pripravljeni pomagati. Zahvaljujemo se tudi vsem donatorjem, ki so nam s svojimi prispevki omogočili kvalitetnejšo izvedbo tabora.

Napisala Tina Kmetec, vodja organizatorjev geografskega tabora