Konoplja za prehranske in neprehranske namene
Gre za poljščino, ki ima velike razvojne možnosti, kot je bilo slišati na posvetu na 54. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA
Industrijska konoplja
Interes za pridelavo konoplje se v Sloveniji povečuje. Gre za poljščino, ki ima velike razvojne možnosti. "Hkrati smo ugotovili, da bo potrebnih še veliko odločitev, kar nekaj posegov v zakonodajo, da bo ta pot širitve na koncu prinesla ekonomski učinek," je na posvetu, ki ga je v torek, 23. avgusta, na 54. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni organiziralo Združenje za konopljo v prehranske in neprehranske namene, dejal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik. Dodal je, da bodo združenju tudi v prihodnje nudili tehnično in strokovno podporo, korak naprej pa se je zgodil v letošnjem letu, ko so dve sorti semen že uspeli uvrstiti na sortno listo. Kot težavo je Ravnik omenil tehnologijo predelave, saj so na razpolago izredno dragi stroji. Sicer se strokovne službe v tem trenutku ukvarjajo s pripravo strokovnih izhodišč za spremembo Pravilnika o pogojih za pridobitev dovoljenja za setev konoplje in maka, ki bo preko omenjenega združenja iskal podporo pri ustreznih organih.
Kot je povedal Matjaž Grkman s kmetijskega ministrstva se je konoplja v
Sloveniji pričela znova pridelovati leta 2004, predvsem za vlakna, ki pa
so se izvažala v Avstrijo v predelavo. Leta 2010 so se pričeli tudi v
Sloveniji pojavljati prehrambeni izdelki iz konoplje, predvsem iz uvoza
(olje, proteinska moka, čaj). "Do leta 2015 je bil problem v tem, da
konoplja ni bila dovoljena za prehrano. Tega leta je nato dozorela
politična volja, da se je pričela uporaba konoplje za prehrano," je
dejal Grkman.
V letu 2015 je bilo s konopljo v Sloveniji zasejanih 420 hektarjev zemljišč, (560 pridelovalcev), tudi v Ljutomeru, v letošnjem letu pa je teh površin nekoliko manj – 360 hektarjev (467 pridelovalcev). "Nekje 200 pridelovalcev je stalnih in imajo konopljo posajeno vsako leto. Nad to številko pa se pojavljajo tisti, ki poskušajo enkrat, nato pa odnehajo. Še vedno se nekateri sprašujejo, ko rastlina zrase do poltretjega metra, kaj naj z njo," je dodal Grkman.
Na letošnjem sejmu AGRA se vsi izdelki iz konoplje, ki so prejeli ustrezno odločbo, tudi prodajajo.
V letu 2015 je bilo s konopljo v Sloveniji zasejanih 420 hektarjev zemljišč, (560 pridelovalcev), tudi v Ljutomeru, v letošnjem letu pa je teh površin nekoliko manj – 360 hektarjev (467 pridelovalcev). "Nekje 200 pridelovalcev je stalnih in imajo konopljo posajeno vsako leto. Nad to številko pa se pojavljajo tisti, ki poskušajo enkrat, nato pa odnehajo. Še vedno se nekateri sprašujejo, ko rastlina zrase do poltretjega metra, kaj naj z njo," je dodal Grkman.
Na letošnjem sejmu AGRA se vsi izdelki iz konoplje, ki so prejeli ustrezno odločbo, tudi prodajajo.
