Trojna pridobitev s prenovitvijo dvorca
Ob prazniku Občine Tišina slovesnost v tišinskem parku
Prenovljeni dvorec
V
tišinskem parku bo to soboto, 3. septembra ob 17. uri popoldne,
osrednja slovesnost ob letošnjem 16. prazniku Občine Tišina.
Predvidena je slavnostna seja Občinskega sveta Občine Tišina ter
otvoritev novozgrajenega Zdravstvenega doma, ob njem pa tudi
prenovljenega Batthyany-jevega dvorca.
Imenovani
dvorec, v značilnem panonskem stilu, je bil zgrajen leta 1820 v
prostranem parku na Tišini, z mogočnimi hrasti in nekaterimi
eksotičnimi drevesi, ki so jih lastniki zemljišča dobili v dar.
Grajska stavba je bila v lasti znane madžarske plemiške rodovine
Batthyany, ki je imela svoje posesti v večjem delu Prekmurja. V
dvorcu je pred 1. svetovno vojno prebival grof Szigszmund
Batthyany z
družino, ženo Johanno in osmimi otroki. Dvorec ima status nepremične kulturne dediščine
v Republiki Sloveniji, ki je mnoga leta, še zlasti po letu 1991,
vidno propadal. Si je pa grof Batthyany postavil še
manjši dvorec na Petanjcih. Plemiška družina Batthyany je imela v lasti na Madžarskem (Ogrskem) 32 dvorcev (gradov), v
Prekmurju poleg dvorca na Tišini še dvorec Rakičan pri Murski
Soboti.
S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu med Občino Tišina in zasebnikom, 17. marca 2014, se je za propadajoči dvorec pričela nova zgodba s projektom »Rekonstrukcija Batthyany-jevega dvorca - ŽIVA V PARKU d.o.o.«, ki ga je predstavil dr. med. Dean Kőveš spec. spl. med. Kot zasebni investitor je 19. februarja 2015 pridobil gradbeno dovoljenje za ureditev zdravstvenega centra, v katerem bi naj poleg ordinacij bili še prostori za fizioterapijo in lekarno, a del zgradbe bo še vedno v javni lasti. V tem delu bo poročna dvorana, pod njo pa urejena klet. Še istega leta je sklenil pogodbo z izvajalcem del, ki je pričel z vsemi potrebnimi deli, občina kot javni partner pa je vzporedno pripravljala projekt za ureditev parkirišča in ostalega dela parka. Sodelovanje med zasebnim in javnim partnerjem je ves čas investicije bilo zgledno, kar je tudi omogočilo, da so dela zaključena ter se objekt s pripadajočo okolico lahko tokrat preda svojemu namenu.
Gre torej za odličen in uspešen primer kompleksnega, premišljenega in odgovornega ravnanja občine za ohranjanje zaščitenega kulturnega spomenika in njegovo premišljeno nadgradnjo. S tem pa se zagotavlja hkrati troje: ohranjanje kulturne dediščine, bogatenje turistične ponudbe in privlačnosti kraja ter dvig kvalitete zdravstvenih storitev za občane. Tovrstnih izjemno uspešnih in dolgoročno pomembnih primerov zasebno-javnega partnerstva ni ravno dosti, ne v prekmursko-pomurskih krajih, pa tudi ne širše.
A, če že omenjamo nove prostore lekarne, naj ob tem spomnimo še na kapljice pelina ob vsem tem dogajanju. Že leta 2004 so se pričela dopisovanja Občine Tišina z Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru, vendar so z njihove strani šele tri leta pozneje, 30. aprila 2007, dobili konkretnejša navodila, kako rešiti nastalo situacijo za obnovo propadajočega dvorca. Od takrat dalje so se vrstila številna srečanja z raznimi institucijami ter usklajevanja, ki so jih vse prevečkrat morali ponavljati. Najpomembnejši datum v tej zgodbi, že prej omenjen, je bil 17. marec 2014, ko je bila podpisana Pogodba o javno - zasebnem partnerstvu. Že 6. januarja 2015 so z Občine Tišina seznanili Ministrstvo RS za zdravje oziroma ministrico in ostale uradnike s projektom in potrebo po pridobitvi dodatnih koncesij (potrebovali bi še koncesijo za enega splošnega zdravnika, pediatra in zobozdravnika). Hkrati so jih zaprosili za sestanek z možnostjo natančnejše predstavitve projekta. Tega srečanja sta se ga poleg predstavnikov občine udeležila tudi dr.med. Sabina Kuhar Fujs, spec. spl. med. in dr. med. Dean Kőveš, spec. spl. med. Na ministrstvu so jih sicer sprejeli, ampak njihov odnos je bil rahlo posmehljiv, zakaj se prosi za koncesije, če pa še ničesar ni za videti. Leto je bilo naokrog, objavili so javni razpis za podelitev navedenih koncesij, a dobili negativne odgovore tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot Ministrstva RS za zdravje. Sedaj so z novozgrajenimi prostori vsi pogoji izpolnjeni, ampak s strani države ni interesa, da bi podprla tako uspešen projekt, kljub temu, da so bile podane vedno nove zahteve, ki so terjale velik finančni vložek tako zasebnega kot javnega partnerja. Država sama ni prispevala ničesar, sedaj pa še koncesij ne dovoli podeliti, ne glede na to, da Občini Tišina po izračunih glede na število prebivalcev (4039) pripada 2,31 tima, kar izhaja iz dokumenta Ministrstva RS za zdravje - Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Upamo lahko, da se »mačehovski odnos« državnih institucij do te problematike v kratkem spremeni.
S pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu med Občino Tišina in zasebnikom, 17. marca 2014, se je za propadajoči dvorec pričela nova zgodba s projektom »Rekonstrukcija Batthyany-jevega dvorca - ŽIVA V PARKU d.o.o.«, ki ga je predstavil dr. med. Dean Kőveš spec. spl. med. Kot zasebni investitor je 19. februarja 2015 pridobil gradbeno dovoljenje za ureditev zdravstvenega centra, v katerem bi naj poleg ordinacij bili še prostori za fizioterapijo in lekarno, a del zgradbe bo še vedno v javni lasti. V tem delu bo poročna dvorana, pod njo pa urejena klet. Še istega leta je sklenil pogodbo z izvajalcem del, ki je pričel z vsemi potrebnimi deli, občina kot javni partner pa je vzporedno pripravljala projekt za ureditev parkirišča in ostalega dela parka. Sodelovanje med zasebnim in javnim partnerjem je ves čas investicije bilo zgledno, kar je tudi omogočilo, da so dela zaključena ter se objekt s pripadajočo okolico lahko tokrat preda svojemu namenu.
Gre torej za odličen in uspešen primer kompleksnega, premišljenega in odgovornega ravnanja občine za ohranjanje zaščitenega kulturnega spomenika in njegovo premišljeno nadgradnjo. S tem pa se zagotavlja hkrati troje: ohranjanje kulturne dediščine, bogatenje turistične ponudbe in privlačnosti kraja ter dvig kvalitete zdravstvenih storitev za občane. Tovrstnih izjemno uspešnih in dolgoročno pomembnih primerov zasebno-javnega partnerstva ni ravno dosti, ne v prekmursko-pomurskih krajih, pa tudi ne širše.
A, če že omenjamo nove prostore lekarne, naj ob tem spomnimo še na kapljice pelina ob vsem tem dogajanju. Že leta 2004 so se pričela dopisovanja Občine Tišina z Območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru, vendar so z njihove strani šele tri leta pozneje, 30. aprila 2007, dobili konkretnejša navodila, kako rešiti nastalo situacijo za obnovo propadajočega dvorca. Od takrat dalje so se vrstila številna srečanja z raznimi institucijami ter usklajevanja, ki so jih vse prevečkrat morali ponavljati. Najpomembnejši datum v tej zgodbi, že prej omenjen, je bil 17. marec 2014, ko je bila podpisana Pogodba o javno - zasebnem partnerstvu. Že 6. januarja 2015 so z Občine Tišina seznanili Ministrstvo RS za zdravje oziroma ministrico in ostale uradnike s projektom in potrebo po pridobitvi dodatnih koncesij (potrebovali bi še koncesijo za enega splošnega zdravnika, pediatra in zobozdravnika). Hkrati so jih zaprosili za sestanek z možnostjo natančnejše predstavitve projekta. Tega srečanja sta se ga poleg predstavnikov občine udeležila tudi dr.med. Sabina Kuhar Fujs, spec. spl. med. in dr. med. Dean Kőveš, spec. spl. med. Na ministrstvu so jih sicer sprejeli, ampak njihov odnos je bil rahlo posmehljiv, zakaj se prosi za koncesije, če pa še ničesar ni za videti. Leto je bilo naokrog, objavili so javni razpis za podelitev navedenih koncesij, a dobili negativne odgovore tako s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot Ministrstva RS za zdravje. Sedaj so z novozgrajenimi prostori vsi pogoji izpolnjeni, ampak s strani države ni interesa, da bi podprla tako uspešen projekt, kljub temu, da so bile podane vedno nove zahteve, ki so terjale velik finančni vložek tako zasebnega kot javnega partnerja. Država sama ni prispevala ničesar, sedaj pa še koncesij ne dovoli podeliti, ne glede na to, da Občini Tišina po izračunih glede na število prebivalcev (4039) pripada 2,31 tima, kar izhaja iz dokumenta Ministrstva RS za zdravje - Javna mreža primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji. Upamo lahko, da se »mačehovski odnos« državnih institucij do te problematike v kratkem spremeni.
