Pomursko bučno olje za Avstralce
Oljarna Šaruga že 16. leto izvaža tudi na sedmi kontinent
Bučno olje Šaruga
Te dni je v posebnem kontejnerju, z ladjo proti daljni Avstraliji, že 16. leto zapovrstjo, "odpotovalo" pomursko bučno olje proizvedeno v Oljarni Šaruga na Meleh pri Gornji Radgoni. In v družinskem podjetju Šaruga so izjemno zadovoljni, da potrošniki v daljni državi, na sedmem kontinentu, tako cenijo njihovo domače bučno olje, narejeno po receptih njihovih prednikov. A kot pravi direktor družinskega podjetja Aleksander Šaruga, recept njihovih prednikov, babic in dedkov, nikakor ni dovolj.
"V kvalitetno bučno olje mora vstopiti tudi naša moderna znanost, naši
mladi tehnologi, ki kontrolirajo temperature pri praženju, kakovost
semena, pravilna odležanost bučnega olja in nenazadnje pravilno izbrana
embalaža (steklenice, ki obdržijo primerno kakovost olja nadaljnjih
nekaj mesecev, leto ali več). S tem, predvsem pa s kontrolirano
temperaturo in pravilnim mletjem, razmaščobljenjem, dosežemo da je naše
bučno olje vitaminsko bogato in da ima pravilen volj, barvo in vse
potrebno. Zato je velika razlika med bučnim oljem proizvedenim v naši
oljarni in Avstrijsko-štajerskim oljem, ki ga pražijo pri približno 140
stopinjah Celziusovih. Tako je njihovo bučno olje brez vonja in ima
zelo karakteristično črno-zeleno barvo, ki se oprijeme posode v katero
ga nalijete. To pa je tako, kot bi jedli koruzni storž brez slastnega
koruznega zrnja", pravi Aleksander Šaruga, ki ga moti, da se pri nas še
vedno mnogi odločajo za različne dejavnosti in se potem izgovarjajo na "recepte svojih dedov in babic". Po njegovem prepričanju kakovost lahko
delaš le na svojem področju, eni v vinogradništvu, drugi v oljarstvu,
tretji pa... "Kakovostno ne moreš sedeti na dveh ali treh stolih. Tudi
to je rek naših dedov. In poduk celotne zgodbe je, da so naši dedki
dejansko imeli dobre recepte, ki pa jih je potrebno oplemenititi z
znanjem mladih tehnologov in spoznavanjem novih tehnologij", dodaja
Šaruga.
Poleti 2000 prva pošiljka v Avstralijo
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. "Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...", je med drugim zapisano v 70–letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
In v zadnjih dobrih petnajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. "Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2200 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno (18 U$A(liter), kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice", nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Bučno olje, olje prihodnosti po vsem svetu
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. "V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja. Tam kontigent potuje približno mesec dni", dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.
Zdravilni učinki bučnega olja
Bučno olje je nedvomno ena večjih prehrambenih posebnosti Štajerske, Prekmurja, pa tudi nekaterih delov Avstrije. Kot vsako olje, tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride, pa tudi nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekaere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajajo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov v bučnem olju najdemo vitamine A, A1, B6, C, D in E. Od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice, ter celo pomaga blažiti zgago. Vsebuje plazemski holesterol. Uporabljamo ga celo pri celjenju opeklin in ozebline, pa tudi pri boju s črevesnimi zajedalci in težavah s prostato.
Bučno olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in številne druge funkcije, skupaj z reproduktivno. Tako bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola...
Evropska komisija zaščitila slovensko bučno olje!
Podobno kot z nekaterimi drugimi izdelki, zlasti kranjsko klobaso, teranom ipd., kjer so naši pridelovalci imeli kar nekaj težav s priznanjem zaščitenih proizvodov v EU, je nekaj težav na tej poti imelo tudi bučno olje. Kljub temu pa je omenjeno olje postalo 15. slovenski proizvod zaščiten v EU, kajti Evropska komisija je že 3.10.2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Štajersko-Prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski Komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750.
Štajersko-Prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo.
Sloves o Štajersko-Prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007. V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko-Prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?
Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja z tega območja bistveno pred drugimi okolji.
Hladno stiskano olje je oropano arome
V zadnjem času je pogosto slišati, da je menda tudi za bučno olje primernejše hladno stiskanje. Toda kot poudarja izredni profesor na Katedri za tehnologije rastlinskih živil Biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Marjan Simčič, je treba vedeti, da je hladno stiskano bučno olje poseben izdelek, ki ohrani naravne vitamine in druge biološko aktivne snovi, nima pa značilne tradicionalne arome. »Prav aroma pa je ena od pozitivnih značilnosti bučnega olja, ki ga navsezadnje uživamo prav zaradi nje in ne zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov. Nastanek arome omogoča termična obdelava, ki povzroči zelo kompleksno Maillardovo reakcijo ter pomaga tudi pri boljšem izkoristku in olje delno stabilizira. Treba je paziti, da s temperaturno obdelavo ne pretiravamo, saj lahko bistveno poslabšamo aromo in prehranske lastnosti. Poleg tega moramo upoštevati čas praženja semen,« je pojasnil strokovnjak in pristavil, da je bila večina termičnih obdelav živil obravnavana negativno in kot nujna za podaljšanje njihove trajnosti, čeprav ima v nekaterih primerih pozitivne prehranske učinke. Pri kompleksnih reakcijah pri primerni temperaturni obdelavi, denimo, nastanejo tudi snovi z antioksidativnim delovanjem
Poleti 2000 prva pošiljka v Avstralijo
Kakorkoli že; Nekoč v davnih časih se je vrtelo mlinsko kolo Šarugovega mlina na reki Muri, na obronku prelepe vasi Mele. Voda je hitela, čas je hitel, z njim pa je na žalost odneslo tudi mlinsko kolo... Idiličen žitni mlin na Muri sta zamenjala mlin in oljarna sredi vasi Mele, tradicija se nadaljuje v pridelavi in predelavi oljnic in sedaj Oljarna Šaruga nudi predvsem visoko cenjeno domače bučno, sončnično ter repičino olje. "Za naša olja se uporabljajo le semena domače pridelave iz širnih pomurskih ravnin. Jedilna olja, posebno domače bučno olje, pridobivamo na stari tradicionalni način naših prednikov. Gostje in stranke si lahko pri nas ogledajo pridelovanje buč, spravljanje z njiv, jemanje semena iz buč, sušenje semen in nazadnje predelavo v blago dišečo tekočino - bučno olje - polno vitaminov in energije za vsakdanje delo, manjši muzej...", je med drugim zapisano v 70–letni kroniki in prospektu na daleč znanega Oljarstva in kmetijstva Šarugovih z Melov.
In v zadnjih dobrih petnajstih letih je oljarstvo Šarugovih znano še dlje, kajti iz Melov pri Gornji Radgoni je poleti 2000 na daljno pot proti Avstraliji odramal prvi kontigent bučnega olja, kar je bilo nekaj povsem novega, kajti Šarugovi do takrat sploh niso uradno izvažali v tujino, da o Avstraliji niti ne govorimo, saj bučno olje, čeprav z visokimi hranilnimi in tudi zdravilnimi vrednostmi ni še bilo prišlo v vse dele sveta. "Glede na to, da je slovensko tržišče premajhno in prezasičeno, ob tem pa tukaj ne dosežemo takšno ceno, kot si je naš izdelek zasluži, smo se morali odločiti za prodajo na tujem trgu, kjer vedo ceniti kvaliteto in prav nam je prišla ideja, da bi poskusili s prodajo v Avstraliji. Gre za veliko tržišče in izpostavilo se je, da je bila odločitev pravilna, kajti sedaj že pošiljamo približno 2200 litrov bučnega olja letno, kar je za majhno družinsko oljarno lepa količina. Tam nam je uspelo doseči tudi ugodno ceno (18 U$A(liter), kar je zelo spodbudno, ne le za nas temveč za vse naše kooperante in druge kmetovalce, ki nam prodajajo bučnice", nam je povedal Sandi Šaruga, ki je razkril tudi kako je prišlo do stikov z Avstralijo.
Bučno olje, olje prihodnosti po vsem svetu
Najprej so se povezali preko zdomcev, ki tam živijo in ko pridejo v Slovenijo na počitnice si kupijo kakšen liter olja. Potem se je tukaj pojavilo podjetje, ki prodaja tudi radensko na avstralskem tržišču in tako se je začelo. Šaruga poudarja, da postaja kakovostno bučno olje, zaradi vseh svojih zdravilnih in drugih lastnosti, olje prihodnosti po vsem svetu in tukaj on vidi prihodnost slovenskega bučnega olja, toda samo tistega kakovostnega. "V Avstraliji je veliko Slovencev, Avstrijcev, Hrvatov in podobno tako da je že tukaj velika možnost, zanimivo pa je, da je na ekiketah napisano, da olje prihaja iz Slovenije, iz Pomurja. Tam kontigent potuje približno mesec dni", dodaja Šaruga, ki kljub vsemu večino pridelka proda na domačem trgu, veliko ga kupijo tudi turisti iz Radencev, Banovcev in Moravskih Toplic, ter tudi zdravilišč in drugih turističnih destinacij iz sosednje Avstrije, ki cenijo kvaliteto, in ki se z avtobusi ali osebnimi avtomobili ustavljajo pri Šarugovih ter si kupijo kakšen liter kakovostnega olja. Pozneje pa se reklama o kakovosti širi od ust do ust, tako da je vedno več obiskov. Pri Šarugovih pa si obiskovalci lahko ogledajo tudi manjši muzej povezan z mlinarstvom in oljarstvom, lahko spremljajo tudi samo »olovo« - stiskanje olja, ob tem pa se pri njih ne dobi le tisto kar je povezano z oljem. Poleg raznih olj (bučno, sončnično, ripsovo, solatno), obiskovalcem namreč ponujajo tudi sončnična semena, bučne semenke, bučno prgo (za ribiče), pa tudi domače vino, domači med, domačo slivovko, jabolčni kis, posušene sadne krhlje, kislo zelje, repo in še marsikaj z lastne ter drugih pomurskih kmetije. S tem pa Šarugovi, kjer v največji sezoni dela zaposlujejo tudi večje število delavcev, ki pomagajo Darinki in Sandiju ter hčerama Svetlani, ki kot uni.dipl.ing. postaja prva violina oljarne, in Katji.
Zdravilni učinki bučnega olja
Bučno olje je nedvomno ena večjih prehrambenih posebnosti Štajerske, Prekmurja, pa tudi nekaterih delov Avstrije. Kot vsako olje, tudi to vsebuje fitosterole, trigliceride, pa tudi nenasičene maščobne kisline, beljakovine, minerale in nekaere beljakovine. Pridobivamo ga predvsem iz semen buče vrste Cucurbita pepo var. styrriaca. Barvo mu dajajo klorofilu podobne snovi. Od vitaminov v bučnem olju najdemo vitamine A, A1, B6, C, D in E. Od mineralov pa kalcij, magnezij, fosfor, kalij, železo, mangan, selen in cink. Hladno stiskano ne draži želodčne sluznice, ter celo pomaga blažiti zgago. Vsebuje plazemski holesterol. Uporabljamo ga celo pri celjenju opeklin in ozebline, pa tudi pri boju s črevesnimi zajedalci in težavah s prostato.
Bučno olje je dober vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast, razvoj in številne druge funkcije, skupaj z reproduktivno. Tako bučno olje spada med hranilno najbogatejša olja. Esencialne omega 3 maščobne kisline, ki jih bučno olje vsebuje v visokem deležu, varujejo organizem pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola...
Evropska komisija zaščitila slovensko bučno olje!
Podobno kot z nekaterimi drugimi izdelki, zlasti kranjsko klobaso, teranom ipd., kjer so naši pridelovalci imeli kar nekaj težav s priznanjem zaščitenih proizvodov v EU, je nekaj težav na tej poti imelo tudi bučno olje. Kljub temu pa je omenjeno olje postalo 15. slovenski proizvod zaščiten v EU, kajti Evropska komisija je že 3.10.2012 v Uradnem listu EU objavila registracijo Štajersko-Prekmurskega bučnega olja, ki je petnajsti slovenski proizvod, registriran pri Evropski Komisiji. Predelava bučnega olja na Štajerskem in v Prekmurju je tradicionalna, kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice bučnega olja v Framu že leta 1750.
Štajersko-Prekmursko bučno olje je jedilno nerafinirano rastlinsko olje, ki je proizvedeno po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Je temno zelene do rdeče barve, z značilnim aromatičnim vonjem in okusom. Ima ugodno maščobno kislinsko sestavo, saj vsebuje okrog 20 % nasičenih maščobnih kislin, okrog 35 % mononenasičenih maščobnih kislin in okrog 45 % polinenasičenih maščobnih kislin. Bučno olje je bogat vir tokoferolov, saj vsebuje okrog 50 mg vitamina E v 100 g olja. V bučnem olju so prisotni tudi drugi vitamini, mikroelementi, karotenoidi, redke aminokisline, naravno barvilo.
Sloves o Štajersko-Prekmurskem bučnem olju se širi tudi izven območja Slovenije po drugih evropskih državah, ZDA, Avstraliji, Rusiji, itd., kar med drugim dokazuje tudi priznanje za najbolj inovativen proizvod na tekmovanju IFE07 (The International food&drink event) v Londonu leta 2007. V samem postopku registracije Štajersko prekmurskega bučnega olja pri Evropski komisiji, je na slovensko vlogo ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli, zato je o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je sprejela odločitev, da se Štajersko-Prekmursko bučno olje registrira, vendar morajo, v izogib zavajanju potrošnikov, slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora (Slovenija), hkrati pa se geografski del zaščitenega imena ne sme prevajati.
Kakšna je pravzaprav »definicija« bučnega olja?
Bučno olje stiskamo iz semen buč (Cucerlito Pepo). Buče ne potrebujejo dodatnih mineralnih gnojil, tako da je pridelava praktično ekološka. Samo bučno olje je bogato z vitamini A in E, je lahko prebavljivo ter stimulativno deluje na človeški organizem. Ne vsebuje snovi, ki bi tvorile holesterol v krvi in po dognanjih nemških znanstvenikov ga celo razgrajuje. Bučno olje predvsem uporabljamo za solatne prelive, zdravilne kure ter kot dodatek pri pripravi gurmanske hrane. Domovina kvalitetnega bučnega olja je avstrijska in slovenska Štajerska. Sestava tal na Štajerskem je izjemno ugodna za bučno seme, tako da je kvaliteta bučnega olja z tega območja bistveno pred drugimi okolji.
Hladno stiskano olje je oropano arome
V zadnjem času je pogosto slišati, da je menda tudi za bučno olje primernejše hladno stiskanje. Toda kot poudarja izredni profesor na Katedri za tehnologije rastlinskih živil Biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Marjan Simčič, je treba vedeti, da je hladno stiskano bučno olje poseben izdelek, ki ohrani naravne vitamine in druge biološko aktivne snovi, nima pa značilne tradicionalne arome. »Prav aroma pa je ena od pozitivnih značilnosti bučnega olja, ki ga navsezadnje uživamo prav zaradi nje in ne zaradi vsebnosti vitaminov in mineralov. Nastanek arome omogoča termična obdelava, ki povzroči zelo kompleksno Maillardovo reakcijo ter pomaga tudi pri boljšem izkoristku in olje delno stabilizira. Treba je paziti, da s temperaturno obdelavo ne pretiravamo, saj lahko bistveno poslabšamo aromo in prehranske lastnosti. Poleg tega moramo upoštevati čas praženja semen,« je pojasnil strokovnjak in pristavil, da je bila večina termičnih obdelav živil obravnavana negativno in kot nujna za podaljšanje njihove trajnosti, čeprav ima v nekaterih primerih pozitivne prehranske učinke. Pri kompleksnih reakcijah pri primerni temperaturni obdelavi, denimo, nastanejo tudi snovi z antioksidativnim delovanjem
