Praznik ljubiteljske kulture pri Mali Nedelji

Ljubiteljska kultura pri Mali Nedelji in njeni okolici ima dolgoletno tradicijo. Njeni začetki segajo že v obdobje pred 1. slovenskim taborom v Ljutomeru, saj se je leta 1867, torej eno leto pred taborom, v dolini potoka Turje, odvilo množično ljudsko zborovanje, poznano pod imenom »Beseda«. Več tisoč ljudi iz krajev med Muro in Dravo, se je takrat zbralo na prireditvi, uradno sicer namenjeni spominu na župnika, pesnika, pisatelja in narodnega buditelja Antona Krempla, a je imelo močan narodno buditeljski naboj. O tem priča tudi dejstvo, da so želeli ljubiteljski igralci na zborovanju uprizoriti igro Kralj Samo, kar pa je takratna oblast prepovedala.

Ob gledališki dejavnosti, katera se je, sicer s prekinitvami, ohranila vse do danes, je bilo razvito čitalništvo ter glasbene skupine, predvsem tamburaši in pevski zbori, v nekem obdobju pa so igralstvo in petje združili in uprizorili kar opereto. V obdobju med obema vojnama je začela delovati tudi godba na pihala, ki nastopa še danes in se bliža stoletnemu jubileju.

Žal o bogatem kulturnem življenju do druge svetovne vojne ni nekih verodostojnih kronoloških zapisov, iz posameznih dostopnih listin je razvidno le, da so kulturne skupine delovale bodisi samostojno, ali v okviru takratnih društev, kot so bili Orli in Sokoli. Organizirano kulturno dejavnost zasledimo šele po drugi svetovni vojni, ko so se kulturne skupine združevale v društvu pod različnimi imeni (Kulturno prosvetno društvo, Kulturno umetniško društvo), vendar o njihovi ustanovitvi ni podatkov. Edini verodostojen in preverljiv podatek je leto 1976, ko je bilo društvo vpisano v javno evidenco s polnim imenom Kulturno društvo Anton Krempl Mala Nedelja. Zato je upravni odbor društva sklenil, da ob štiridesetletnici delovanja društva pod tem imenom pripravi spominsko prireditev, katera bo posvečena vsem kulturnim ustvarjalcem na tem prostoru, od prvih začetkov pa vse do danes, ko kultura pri Mali Nedelji doživlja neke vrste preporod.

Društvo danes združuje deset sekcij
Malonedeljsko kulturno društvo je ponovno oživelo z obnovo kulturnega doma pred devetimi leti in danes združuje deset sekcij: dve folklorni skupini (starejšo in mladinsko, ki nosi ime Pürga), tri skupine ljudskih pevk in pevcev (Fantje od Male Nedelje, Soside, Pevci iz okoliških vasi Gomile), pihalno godbo, literarno sekcijo, dva pevska zbora in družina Stajnko. Še posebej razveseljuje dejstvo, da se v društvo v zadnjih letih vključuje vse več mladih.

Praznik ljubiteljske kulture pri Mali Nedelji je bil v soboto, 5. novembra v kulturnem domu. Domači kulturniki niso nastopali, saj so praznovali in skupaj s številnimi obiskovalci v dvorani uživali ob nastopih svojih prijateljev, s katerimi se srečujejo in sodelujejo že vrsto let. Tako smo prisluhnili pevcem mešanih pevskih zborov iz Tacna in Cven – Pristava, strune tamburic so zazvenele pod prsti Lotmerških tamburašev, kulturo zamejskih Slovencev so predstavile ljudske pevke iz Števanovcev, za obilico smeha pa je poskrbela Fanika Zorec.

Spomnili smo se vseh, kateri so prispevali svoj delež h kulturnemu dogajanju skozi desetletja, še posebna zahvala za kulturno mecenstvo je bila izrečena družini Senčar in Stanku Megli, po zaslugi katerega so malonedeljčani že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja hodili v kino v domačem kraju. Predsednica društva Liljana Peršak je podelila priznanje vsem društvom v obeh krajevnih skupnostih in štirim predsednikom, kateri so vodili društvo v času od leta 1976: Branku Klemenčiču, Stanku Sovecu, Branku Koštiju in Božu Mlinariču. Priznanje Občine Ljutomer je predsednici društva izročil podžupan Janko Špindler.