Študentka Anja, ki je na Madagaskarju sama kupovala hišo in čoln

Štiriindvajsetletna Anja Štuhec iz Logarovcev, študentka 2. letnika magistrskega študija francoščine ter primerjalne književnosti in literarne teorije letos študira na Sorbonni v Parizu v okviru študijske izmenjave Erasmus.

V intervjuju vam razkriva kako je sama potovala na drugi konec sveta, kaj je smisel potovanj in kako je študirati na eni izmed najboljših svetovnih univerz.

Si kritičarka in urednica pri spletni kulturni platformi »Koridor – križišča umetnosti«. Kaj točno počnete in kako to, da si se odločila za tovrstno delo?
Pri Koridorju se posvečamo ozaveščanju in kritiki umetniškega ustvarjanja, pri čemer se osredotočamo na najrazličnejše umetniške oblike. Sama sem sourednica filmske rubrike, poleg slednje pa se podrobno posvečamo še odru, glasbi, literaturi in podobam, s posebnim poudarkom na slovenski umetnosti. Res je, da imam že od nekdaj rada vsakršno umetnost. Pri Koridorju sem v bistvu bolj ali manj od njegovega začetka. Povabil me je glavni in glasbeni urednik Jan Podbevšek, ki tudi študira primerjalno književnost, tako da verjetno vendarle je neka povezava. Sem bila pa takrat ravno eno leto v Toulousu, tako da je bilo najlažje pisati o filmih, saj sem si jih tam lahko ogledala.

Kot mi je znano prebereš ogromno knjig. Kaj je tisto kar najdeš v njih?
Uf, mogoče občutek, da čas traja dlje. Knjiga se ne prebere tako hitro, kot pogledamo film, tako da pri branju cenim tudi to, da se včasih ena ura zdi kot tri ali pa da v treh dneh prepotuješ celo Afriko.

Študiraš na Sorboni. Kaj je vplivalo na odločitev, da greš na študij v tujino? Si v prejšnjih semestrih tudi že bila v tujini? Kako to, da si izbrala prav to univerzo?
V tujini sem študirala že prej na prvi stopnji, prav tako v okviru Erasmus izmenjave, in sicer na Institut Catholique v Toulousu. Tokrat sem se odločila za Sorbonne Nouvelle, ker je del veličastne univerze Sorbonne, kamor je hodilo že veliko znanih osebnosti, ki jih cenim, obenem pa fakulteta ponuja pester program. Zanimalo me je, kako je študirati na takšni univerzi, pa tudi dobra referenca se mi zdi za naprej.

Od kar študiraš si prepotovala dobršen del Evrope, pa tudi nekaj preostalega sveta. Katere kraje si videla in kateri so te najbolj navdušili?
Obiskala sem dobršen del Evrope, in sicer Avstrijo, Anglijo, Belgijo, Češko, Francijo, Grčijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Madžarsko, Monako, Nemčijo, Srbijo, Španijo in Švico. Odpotovala sem pa tudi malo dlje, v Čile in Bolivijo ter na Madagaskar.

Najbolj sem se zaljubila v Čile. Tamkajšnji ljudje so preprosto čudoviti. Prav tako pokrajina, ki je izjemno kontrastna – od ledenikov na jugu do misteriozne puščave na severu. Res si želim, da bi se lahko preselila tja za kakšno leto.

Kje si zbrala pogum, da si praktično sama odšla v Čile in Madagaskar? Kako to, da si se sploh odločila obiskati te države? Kaj je bil vzrok?
Čisto sama sem šla v Čile in Bolivijo. Na Madagaskar pa sem šla kot tolmačka in prevajalka, tako da tam nisem bila čisto sama. Za zbiranje poguma v nobenem primeru ni bilo časa, odločitev za Južno Ameriko je bila zelo spontana, seveda sem jo želela obiskati že prej, ampak ko sem naletela na poceni letalsko karto, sem jo v dveh urah kupila. Zelo me je privlačila raznolikost Čila, za destinacijo pa so me navdušili tudi prijatelji iz Južne Amerike, ki sem jih spoznala v Franciji. Možnost potovanja na Madagaskar pa se je ponudila 4 dni pred odhodom, v času izpitnega obdobja, tako da se dosti nisem mogla niti pripraviti. Tam sem urejala dokumente za nakup hiše in čolna, pozneje pa še vse ostalo, kar se tiče vsakodnevnega življenja na otoku.

Kakšna so bila ta potovanja? Verjetno so ti predstavljala izziv? Kaj so te naučila?
Potovanja so bila neizmerno pisana. Predvsem Južna Amerika mi je predstavljala izziv, saj sem prvič šla čisto sama tako daleč iz Evrope, poleg tega pa sem si za en mesec zadala kar veliko krajev, ki sem jih tam želela obiskati. Moj program je bil tako nasičen in raznolik, da sem se spraševala, ali mi bo dejansko uspelo vse videti in organizirati. No, na koncu mi na srečo je in to je nepopisno dober občutek. Po takšnih potovanjih si tudi veliko bolj neodvisen in samozavesten.  Naučila so me marsikaj, o geografiji in zgodovini države, o njenih ljudeh, o sami sebi, pa tudi o Sloveniji.  Naučila sem se uživati z domačini, obenem pa kdaj biti tudi čisto sama.

Svojevrsten izziv je bil tudi Madagaskar, saj do takrat nisem še nikoli tolmačila, prav tako še nikoli v življenju nisem kupovala hiše. (smeh)

Bi mladim priporočila potovanja?
Potovanja bi priporočila vsem, še toliko bolj seveda mladim. Prosti čas in fleksibilnost, ki ju imamo mladi, je treba čimbolj izkoristiti. Potovanja ti razširijo obzorja, kakorkoli patetično se to že sliši. Pomagajo brisati meje in stereotipe, ki jih imamo o drugih kulturah in narodih, večja strpnost pa bi bila danes vsekakor dobrodošla.

Ali imaš v prihodnosti namen še veliko potovati? Se po študiju nameravaš vrniti v Slovenijo, ali boš zaposlitev iskala v svetu?
Prepričana sem, da bom v prihodnosti še naprej veliko potovala. Načeloma bi rada po študiju kakšno leto ali dve delala v državah tretjega sveta, kjer bi poučevala jezik. Nasploh me zanima delo v tujini, bi se pa na neki točki rada vrnila v Slovenijo, če bom seveda lahko našla službo.

Kakšni so sploh tvoji cilji, želje za prihodnost? Kaj si želiš početi?
Predvsem čim več prepotovati, prebrati, videti in ustvariti.