Marko Suhoveršnik in Maja Žibert sta predstavila prostovoljne izkušnje v Kolumbiji
Prostovoljca sta v Veržeju predstavila bogate izkušnje prostovoljstva, ki sta jih delila med prebivalci v Kolumbiji
Maja Žibert in Marko Suhoveršnik
Salezijanski Zavod Marianum Veržej je v Puščenjakovi dvorani Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju pripravil zelo zanimivo predstavitev prostovoljne enomesečne izkušnje v Kolumbiji, ki sta jim obiskovalcem na slikovit način predstavila Marko Suhoveršnik in Maja Žibert. Obiskovalce sta v sliki in besedi popeljala v Južno Ameriko v državo Kolumbijo, kjer sta preživela en mesec v salezijanski skupnosti Don Bosko.
Najprej sta predstavila državo Kolumbijo, ki leži na severozahodu Južne
Amerike. Na severu meji na Karibsko morje, na vzhodu na državo
Venezuelo, na zahodu na državo Brazilijo, na jugu pa na države Peru, Ekvador in Panamo ter Tihi ocean. V državi prevladujejo
kristjani. Kolumbija ima 48.5 milijona prebivalcev, v tej državi še
danes prevladuje v nekaterih predelih gverilska državljanska vojna. En
mesec sta Marko in Maja živela kot prostovoljca pri
salezijancih v 4 milijonskem mestu Medellin.
Uradni jezik v Kolumbiji je španščina.
Njuno delo je bilo, da sta pomagala otrokom in mladim, ki so zašli na stranpota, kot je droga, prostitucija in orožje, ki je zelo slabo za otroke, ki živijo v tej državi. Otroci v Kolumbiji skoraj vsi poznajo vse o drogah, kje jih lahko dobijo, uporabljajo, kako se zaužijejo in kako se potem obnašajo, saj so droge njihova vsakdanja spremljevalka. Največ svojega prostovoljnega dela sta opravljala na terenu izven salezijanske skupnosti, kamor sta se s sodelavci vsak dan odpeljala vsak v drugi kraj. Kot sta povedala na predstavitvi je to bila njuna največja preizkušnja, saj sta bila že v več državah po svetu in nikjer nista delala v tako težkih razmerah in pogojih kot v Kolumbiji.
Potem, ko sta prišla domov v Slovenijo sta svoje doživetje enomesečnega prostovoljstva v Kolumbiji zapisala v knjigi z naslovom Obrazi medelinskih barriosov. Mesec prostovoljstva je minil, kot vedno pa bodo ostale podobe obrazov, otrok Carpinela, Bello, Orienta, La Sierre, El Salada, bodo ostali v srcu, vsakodnevnih mislih in molitvah, z upanjem na boljše življenje in z mislijo na Kolumbijo, ki kljub kompleksnosti prehiteva Slovenijo na poti sprave in miru, sta sklenila misli Marko Suhoveršnik in Maja Žibert. Ob koncu predstavitve pa so obiskovalci lahko poskusili sladko kolumbijsko specialiteto.
Njuno delo je bilo, da sta pomagala otrokom in mladim, ki so zašli na stranpota, kot je droga, prostitucija in orožje, ki je zelo slabo za otroke, ki živijo v tej državi. Otroci v Kolumbiji skoraj vsi poznajo vse o drogah, kje jih lahko dobijo, uporabljajo, kako se zaužijejo in kako se potem obnašajo, saj so droge njihova vsakdanja spremljevalka. Največ svojega prostovoljnega dela sta opravljala na terenu izven salezijanske skupnosti, kamor sta se s sodelavci vsak dan odpeljala vsak v drugi kraj. Kot sta povedala na predstavitvi je to bila njuna največja preizkušnja, saj sta bila že v več državah po svetu in nikjer nista delala v tako težkih razmerah in pogojih kot v Kolumbiji.
Potem, ko sta prišla domov v Slovenijo sta svoje doživetje enomesečnega prostovoljstva v Kolumbiji zapisala v knjigi z naslovom Obrazi medelinskih barriosov. Mesec prostovoljstva je minil, kot vedno pa bodo ostale podobe obrazov, otrok Carpinela, Bello, Orienta, La Sierre, El Salada, bodo ostali v srcu, vsakodnevnih mislih in molitvah, z upanjem na boljše življenje in z mislijo na Kolumbijo, ki kljub kompleksnosti prehiteva Slovenijo na poti sprave in miru, sta sklenila misli Marko Suhoveršnik in Maja Žibert. Ob koncu predstavitve pa so obiskovalci lahko poskusili sladko kolumbijsko specialiteto.
