Radgonska umetnika Matjaž Geder in Eva Žula razstavljata na Ptuju
Eva in Matjaž, ki sta mimogrede tudi življenjska sopotnika, sta predvsem prepoznavna in izstopajoča likovna ustvarjalca na področju grafike in konceptualne umetnosti 21. stoletja na Slovenskem
Razstava Navadno življenje - Handling grafike
Vse do 22. januarja je v Miheličevi galeriji na Ptuju na ogled zanimiva in kakovostna likovna razstava, zadnja ki so jo odprli v letu 2016. Svoja najnovejša dela in spoznanja o življenju in umetnosti sta na ogled postavila profesorja likovne umetnosti Matjaž Geder in Eva Žula, sicer že uveljavljena likovna umetnika iz Gornje Radgone. Eva in Matjaž, ki sta mimogrede tudi življenjska sopotnika, sta predvsem prepoznavna in izstopajoča likovna ustvarjalca na področju grafike in konceptualne umetnosti 21. stoletja na Slovenskem. Kot je ob otvoritvi razstave z naslovom "Navadno življenje – Handling grafike", poudarila kustosinja Miheličeve galerije, Stanka Gačnik, Matjaž in Žula sta sicer popotnika skozi življenje na krilih umetnosti. In z nami delita svoje zgodbe dojemanja sveta in življenja, transformirane v osebno-izpovedne podobe v specifični umetniški zvrsti – grafiki, ki zahteva veliko mero senzibilnosti, spontanost prvega zapisa in znakovnih potez kot izraz avtorjeve karakteristike osebnih emocij, predvsem pa tehnično dovršenost, natančnost in občutek za estetiko.
Na razstavi v ptujski Miheličevi galeriji se predstavljata skupaj, pa
vendar ločeno, vsak s svojo, a drugačno zgodbo, s skupnimi in lastnimi
spomini. "Matjaž Geder je pri svojem delu, ki ga opravlja kot likovni
pedagog in, ki posledično pogojuje njegovo umetniško kreativnost, vedno
družbeno kritičen, a hkrati subtilno dovzeten in izrazno natančen pri
podajanju svojih razmišljanj in prispodob, na katerih temelji njegova
umetniška grafika, povezana z najglobljimi vtisi človeških usodnih
doživetij ter spoznanj. Medtem, ko Eva Žula vsebinsko izhaja pri svojem
podajanju in oblikovanju grafičnih ter fotografskih zapisov iz svoje
neposredne in zelo osebne izkušnje, to je rojstvo hčerke in s tem
povezanim materinstvom. Pravzaprav se to tiče obeh ustvarjalcev, saj gre
za njuno hčerko, njuno življenje, njuno umetnost", poudarja kustosinja
Stanka Gačnik.
Matjaž nadaljuje s serijo grafik, katerim je, med drugim, motiv njegovo pedagoško delo in razmišljanje o procesu izobraževanja in nujnosti podajanja umetniških vsebin generacijam otrok na pragu tretjega tisočletja. Nastale so v obdobju med letoma 2013 in 2016, zaokrožene so v določene cikle ali pa so zgolj samostojni - enkratni odtisi trenutne ustvarjalne nuje in umetniškega navdiha. Estetska vrednost Gederjevih grafik je, poleg avtorjeve ideje, predvsem v načinu likovne realizacije, kot zapis avtorjevih sledi in stanje duha na papirju. Gre za neke vrste mentalno izkušnjo vrezovanja miselnih podobe v matrico, ki pri Gederju postanejo sublimni zapisi spominov njegove duše, ko pri procesu ustvarjanja pravzaprav spreminja materializirano metaforo v prvinski izraz lastne eksistence. Eva pa podaja svoje dinamične, ekspresivne in specifične vizualne asociacije, ki se najprej zmeraj pojavijo kot nezavedno in samo nakazujejo naslov, šele nato pa pride do navezovanja teh podob in reminiscence na realno življenje in podoživljanje neštetih doživetij materinstva, zelo osebno doživeto. Dojemanje trenutne resničnosti je v likovnem svetu Eve Žula praviloma utemeljena zgoščeno v zelo minimalistični jezik skozi lastno telo. Zavedanje snovnosti in telesnosti je v njenih delih vselej prisotno in zahteva od gledalcev hkrati čutno in miselno branje ter razumevanje. Tudi na tokratni razstavi predstavlja instalacijo, ki jo je poimenovala Ujčka tutajčka iz leta 2014 in je sestavljena iz petih računalniških grafik, obešenih pod strop.
Avtorica je instalacijo umestila v galerijski prostor tako, da visi iz stropa na razdalji približno dva in pol do tri metre od tal. S tem želi doseči, da je opazovalec ob ogledu dela prisiljen pogledati navzgor, "kar povzroči stisnjen občutek v grlu in se lahko naveže na samo dojenje, ali pa občutek nezmožnosti govora, cmoka v grlu .., pritisk navzdol, ki ga ustvarijo pravokotno navzdol obešena dela, pa še dodatno sproži občutek tesnobe, stiske …", pojasnjuje Eva Žula. Instalacija govori tako o nežnem in ljubečem, navezujočem se na čudež življenja, ki ga čustveno in duhovno doživlja nosečnica, hkrati pa opozarja na trenutno miselnost in pričakovanja družbe, ki prek medijev in politike, testiranj, strokovnih doktrin in nasvetov, izvaja prikrit pritisk na matere. Serija računalniških fotografij z naslovom Zbirka podojev in Mlekomati se prav tako navezujejo na njeno osebno (dobro ali slabo) izkušnjo dojenja, ko je s prosto roko fotografirala »akt dojenja« lastnega otroka ter kasneje zadrege in dvome »pravilnega« ravnanja z dojenčkom, kar se po angleško imenuje »baby handling«. Fotografije Eve Žula so grafično obdelane, prezrcaljene in sestavljene ter tako znotraj dela tvorijo nove naključne oblike, ki jih opazovalec miselno in vizualno sestavlja in interpretira po svoje. "Akt dojenja se torej v delu izmenjuje z naključnimi podobami, ki jih vidimo in lahko predstavljajo naše nezavedno ali pa podobe iz sanj", razloži svoje ustvarjanje Eva Žula.
"Vsak posameznik, ne glede na status, družbeni položaj, izobrazbo ali umetniško izraznost, hote ali nehote, pusti za seboj sledi in posledično spomine. In ko v življenju merimo korake h končnosti, da povemo, zapišemo, uglasbimo ali ustvarimo podobe oziroma tisto, kar spominja in ohranja preteklost, jo pravzaprav postavljamo v sedanjost, a jo hkrati usmerjamo na pot v prihodnost. In ko se spominjamo in govorimo o lepoti, o trenutku, o skritih, osebnih vzgibih, željah, hotenju, pa tudi šibkosti, dvomih in bedi vsakdana, je vedno in samo umetnost tista, ki lahko absolutno lepoto spremeni v večnost – v umetnost. In umetnost ostane. Ne glede na posamezne zgodbe, usode, spomine", je še dodala kustosinja Stanka.
Matjaž Geder (1976) je osnovno šolo obiskoval v Gornji Radgoni. Po srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je nadaljeval študij na Likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je leta 2002 diplomiral. Zaposlen na OŠ II Murska Sobota kot likovni pedagog in mentor Gledališkega kluba. Kot član gledališke skupine Ars Altera Pars je igral v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom in ilustracijo. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni. Eva Žula (1979), je po končani osnovni šoli, nadaljevala šolanje na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru in kasneje diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer Likovna umetnost. Štiri leta je vodila LD Gornja Radgona. Kot članica gledališke skupine Ars Altera Pars je igrala v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ustvarja na področju grafike, fotografije, slikarstva in prostorskih postavitev. Ukvarja se tudi z oblikovanjem, poslikavo svile, filcanjem in izdelavo nakita. Tudi ona živi in ustvarja v Gornji Radgoni.
Matjaž nadaljuje s serijo grafik, katerim je, med drugim, motiv njegovo pedagoško delo in razmišljanje o procesu izobraževanja in nujnosti podajanja umetniških vsebin generacijam otrok na pragu tretjega tisočletja. Nastale so v obdobju med letoma 2013 in 2016, zaokrožene so v določene cikle ali pa so zgolj samostojni - enkratni odtisi trenutne ustvarjalne nuje in umetniškega navdiha. Estetska vrednost Gederjevih grafik je, poleg avtorjeve ideje, predvsem v načinu likovne realizacije, kot zapis avtorjevih sledi in stanje duha na papirju. Gre za neke vrste mentalno izkušnjo vrezovanja miselnih podobe v matrico, ki pri Gederju postanejo sublimni zapisi spominov njegove duše, ko pri procesu ustvarjanja pravzaprav spreminja materializirano metaforo v prvinski izraz lastne eksistence. Eva pa podaja svoje dinamične, ekspresivne in specifične vizualne asociacije, ki se najprej zmeraj pojavijo kot nezavedno in samo nakazujejo naslov, šele nato pa pride do navezovanja teh podob in reminiscence na realno življenje in podoživljanje neštetih doživetij materinstva, zelo osebno doživeto. Dojemanje trenutne resničnosti je v likovnem svetu Eve Žula praviloma utemeljena zgoščeno v zelo minimalistični jezik skozi lastno telo. Zavedanje snovnosti in telesnosti je v njenih delih vselej prisotno in zahteva od gledalcev hkrati čutno in miselno branje ter razumevanje. Tudi na tokratni razstavi predstavlja instalacijo, ki jo je poimenovala Ujčka tutajčka iz leta 2014 in je sestavljena iz petih računalniških grafik, obešenih pod strop.
Avtorica je instalacijo umestila v galerijski prostor tako, da visi iz stropa na razdalji približno dva in pol do tri metre od tal. S tem želi doseči, da je opazovalec ob ogledu dela prisiljen pogledati navzgor, "kar povzroči stisnjen občutek v grlu in se lahko naveže na samo dojenje, ali pa občutek nezmožnosti govora, cmoka v grlu .., pritisk navzdol, ki ga ustvarijo pravokotno navzdol obešena dela, pa še dodatno sproži občutek tesnobe, stiske …", pojasnjuje Eva Žula. Instalacija govori tako o nežnem in ljubečem, navezujočem se na čudež življenja, ki ga čustveno in duhovno doživlja nosečnica, hkrati pa opozarja na trenutno miselnost in pričakovanja družbe, ki prek medijev in politike, testiranj, strokovnih doktrin in nasvetov, izvaja prikrit pritisk na matere. Serija računalniških fotografij z naslovom Zbirka podojev in Mlekomati se prav tako navezujejo na njeno osebno (dobro ali slabo) izkušnjo dojenja, ko je s prosto roko fotografirala »akt dojenja« lastnega otroka ter kasneje zadrege in dvome »pravilnega« ravnanja z dojenčkom, kar se po angleško imenuje »baby handling«. Fotografije Eve Žula so grafično obdelane, prezrcaljene in sestavljene ter tako znotraj dela tvorijo nove naključne oblike, ki jih opazovalec miselno in vizualno sestavlja in interpretira po svoje. "Akt dojenja se torej v delu izmenjuje z naključnimi podobami, ki jih vidimo in lahko predstavljajo naše nezavedno ali pa podobe iz sanj", razloži svoje ustvarjanje Eva Žula.
"Vsak posameznik, ne glede na status, družbeni položaj, izobrazbo ali umetniško izraznost, hote ali nehote, pusti za seboj sledi in posledično spomine. In ko v življenju merimo korake h končnosti, da povemo, zapišemo, uglasbimo ali ustvarimo podobe oziroma tisto, kar spominja in ohranja preteklost, jo pravzaprav postavljamo v sedanjost, a jo hkrati usmerjamo na pot v prihodnost. In ko se spominjamo in govorimo o lepoti, o trenutku, o skritih, osebnih vzgibih, željah, hotenju, pa tudi šibkosti, dvomih in bedi vsakdana, je vedno in samo umetnost tista, ki lahko absolutno lepoto spremeni v večnost – v umetnost. In umetnost ostane. Ne glede na posamezne zgodbe, usode, spomine", je še dodala kustosinja Stanka.
Matjaž Geder (1976) je osnovno šolo obiskoval v Gornji Radgoni. Po srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, je nadaljeval študij na Likovnem oddelku Pedagoške fakultete v Mariboru, kjer je leta 2002 diplomiral. Zaposlen na OŠ II Murska Sobota kot likovni pedagog in mentor Gledališkega kluba. Kot član gledališke skupine Ars Altera Pars je igral v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom in ilustracijo. Živi in ustvarja v Gornji Radgoni. Eva Žula (1979), je po končani osnovni šoli, nadaljevala šolanje na Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru in kasneje diplomirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer Likovna umetnost. Štiri leta je vodila LD Gornja Radgona. Kot članica gledališke skupine Ars Altera Pars je igrala v performansih, kratkih filmih in lutkovnih predstavah. Ustvarja na področju grafike, fotografije, slikarstva in prostorskih postavitev. Ukvarja se tudi z oblikovanjem, poslikavo svile, filcanjem in izdelavo nakita. Tudi ona živi in ustvarja v Gornji Radgoni.
