V Prlekijo prihaja dr. Anja Kopač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Povabilo za obisk Prlekije, so ji izrekli predstavniki Centra za družino SOŽITJE-Mladinskega centra Prlekije z željo, da si ogleda kompleks tamkajšnjega centra na Spodnjem Kamenščaku in sreča z izvajalci ter koristniki
Ministrica dr. Anja Kopač Mrak z nagrajenci iz Prlekije, foto: MCP
V Prlekijo in Prekmurje v torek, 31. januarja 2017 prihaja ministrica dr. Anja Kopač Mrak iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve ter enake možnosti, ki se ravno pod njenim prizadevnim vodenjem zelo uspešno spopada z reševanjem zelo občutljivi področij, samo ministrstvo pa nedvomno predstavlja eno najpomembnejših državnih institucij v tem sedanjem času.
Povabilo za obisk Prlekije, so ji ob osrednjem dogodku SLOVENSKIH
NAJPROSTOVOLJCEV na Brdu pri Kranju izrekli predstavniki Centra za
družino SOŽITJE-Mladinskega centra Prlekije z željo, da si ogleda po
vzoru obiska Varuhinje človekovih pravic, kompleks tamkajšnjega
centra na Spodnjem Kamenščaku in sreča z izvajalci ter koristniki na
bolj sproščenem, neformalnem nivoju. Tokratni njen obisk Pomurja še ni
posledica tega povabila temveč dveh novih prioritetnih pomembnih
aktivnosti: ob 13. uri bo v prostorih Hiše sadeži družbe v Murski
Soboti prisostvovala na uradni otvoritvi petletnega projekta "VEČGENERACIJSKI CENTER POMURJA". Dogodek bo obogaten s kulturnim
programom ter tiskovno konferenco.
Ob 16. uri pa bo v prostorih Centra za socialno delo Ljutomer tekel pogovor o bližajoči se reorganizaciji centrov za socialno delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč v javno obravnavo poslalo predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja podlago za pričetek reorganizacije centrov za socialno delo. Javna obravnava bo trajala do 15. februarja 2017. Glavni namen reorganizacije centrov za socialno delo je izboljšanje storitev za državljane. Reorganizacija tako vključuje tri pozitivne spremembe: uvedbo nove organizacijske strukture CSDjev, informativne odločbe in socialno aktivacijo.
Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSDjev in 1.169 zaposlenih, uvaja pa centralno enoto CSD in 16 območnih CSDjev na regijski ravni. Centralna enota bo nudila podporo CSDjem skozi izobraževanje, statistične analize, baze podatkov, raziskovalno delo, razvoj strokovnega področja, poenotenje praks in poročil, razvoj kakovosti ipd. Območni CSDji pa bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni strokovni tim, v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer KC že obstajajo). Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.
Reorganizacija izhaja iz obstoječih šibkosti: vsi CSDji delajo vse, pomanjkanje specializacije, dvojna vloga strokovnega delavca, kadrovska podhranjenost, pomanjkanje časa za terensko delo, neprimerljiva kadrovska struktura, direktorji so poslovni in strokovni vodje, neenotna praksa. Glavni namen reorganizacije je izboljšanje storitev za uporabnike. »Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSDjev, poenotiti upravne postopke ZUPJS, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela. Verjamemo, da na ta način reorganizacija prinaša številne koristi tako zaposlenim za povečanje njihove učinkovitosti dela kot uporabnikom.
Na enotah CSD se še naprej ohranja izvajanje strokovnih nalog, sprejemanje vlog za ZUPJS, odločanje o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter starševskih pravicah. Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov ZUPJS; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Tudi vodje enot CSD bodo razbremenjeni nekaterih poslovnih nalog in bolj osredotočeni na strokovno delo. Zaradi prilagojenega delovnega časa (tudi popoldne) bodo enote CSD za uporabnike časovno dostopnejše. Uporabniki bodo poleg tega deležni različnih metod socialnega dela (delo na terenu, skupinsko delo) in sodelovanja strokovnjakov s specifičnimi znanji. Nenazadnje, bo reorganizacija omogočila enak standard storitev za uporabnike.«
MDDSZ želi doseči čim širši konsenz deležnikov. Načrt reorganizacije je zato pripravljen na osnovi dosedanjih strokovnih analiz, v katerih so sodelovali predstavniki stroke. Njihova pretekla mnenja in rešitve so v veliki meri upoštevana v načrtu reorganizacije. Kljub temu je MDDSZ v posebno posvetovalno skupino povabilo predstavnike ključnih strokovnih organizacij (Skupnost centrov za socialno delo, Socialno zbornico Slovenije, Fakulteto za socialno delo, IRSSV, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije).
Sočasno tečeta tudi uvedba informativne odločbe in vzpostavitev socialne aktivacije. Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije.
V Sloveniji deluje 62 centrov za socialno delo (CSD), ki so del javne mreže socialnovarstvenih storitev, njihovo delovanje pa ureja Zakon o socialnem varstvu. CSDji so povezovalci celotnega sistema socialnega varstva, njihova vloga pa se skozi čas vedno bolj krepi. Trenutno je v 62 CSDjih po vsej Sloveniji zaposlenih skupno 1.169 oseb. Največji CSD v Mariboru šteje 90 zaposlenih, najmanjši v Metliki pa 5.
Rudi Stegmüller
Ob 16. uri pa bo v prostorih Centra za socialno delo Ljutomer tekel pogovor o bližajoči se reorganizaciji centrov za socialno delo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč v javno obravnavo poslalo predlog sprememb Zakona o socialnem varstvu, ki predstavlja podlago za pričetek reorganizacije centrov za socialno delo. Javna obravnava bo trajala do 15. februarja 2017. Glavni namen reorganizacije centrov za socialno delo je izboljšanje storitev za državljane. Reorganizacija tako vključuje tri pozitivne spremembe: uvedbo nove organizacijske strukture CSDjev, informativne odločbe in socialno aktivacijo.
Nova organizacijska struktura ohranja obstoječih 62 CSDjev in 1.169 zaposlenih, uvaja pa centralno enoto CSD in 16 območnih CSDjev na regijski ravni. Centralna enota bo nudila podporo CSDjem skozi izobraževanje, statistične analize, baze podatkov, raziskovalno delo, razvoj strokovnega področja, poenotenje praks in poročil, razvoj kakovosti ipd. Območni CSDji pa bodo upravljali pravne, finančne in računovodske zadeve ter informatiko za vse lokalne enote CSD v regiji. Vključevali bodo regijsko interventno službo, po potrebi bodo oblikovali mobilni strokovni tim, v nekaterih regijah bodo krizni centri (kjer KC že obstajajo). Vsak območni CSD bo vključeval enoto za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in enote CSD.
Reorganizacija izhaja iz obstoječih šibkosti: vsi CSDji delajo vse, pomanjkanje specializacije, dvojna vloga strokovnega delavca, kadrovska podhranjenost, pomanjkanje časa za terensko delo, neprimerljiva kadrovska struktura, direktorji so poslovni in strokovni vodje, neenotna praksa. Glavni namen reorganizacije je izboljšanje storitev za uporabnike. »Z reorganizacijo želimo poenotiti delovanje CSDjev, poenotiti upravne postopke ZUPJS, omogočiti več časa za strokovne naloge, vzpostaviti skupne službe, povečati učinkovitost in kakovost dela, izboljšati dostopnost storitev in razviti nove oblike strokovnega dela. Verjamemo, da na ta način reorganizacija prinaša številne koristi tako zaposlenim za povečanje njihove učinkovitosti dela kot uporabnikom.
Na enotah CSD se še naprej ohranja izvajanje strokovnih nalog, sprejemanje vlog za ZUPJS, odločanje o denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku ter starševskih pravicah. Zaposleni na enotah CSD bodo na eni strani razbremenjeni administracije in upravnih postopkov ZUPJS; zaradi več terenskega dela pa bodo bolj vpeti v lokalno okolje. Tudi vodje enot CSD bodo razbremenjeni nekaterih poslovnih nalog in bolj osredotočeni na strokovno delo. Zaradi prilagojenega delovnega časa (tudi popoldne) bodo enote CSD za uporabnike časovno dostopnejše. Uporabniki bodo poleg tega deležni različnih metod socialnega dela (delo na terenu, skupinsko delo) in sodelovanja strokovnjakov s specifičnimi znanji. Nenazadnje, bo reorganizacija omogočila enak standard storitev za uporabnike.«
MDDSZ želi doseči čim širši konsenz deležnikov. Načrt reorganizacije je zato pripravljen na osnovi dosedanjih strokovnih analiz, v katerih so sodelovali predstavniki stroke. Njihova pretekla mnenja in rešitve so v veliki meri upoštevana v načrtu reorganizacije. Kljub temu je MDDSZ v posebno posvetovalno skupino povabilo predstavnike ključnih strokovnih organizacij (Skupnost centrov za socialno delo, Socialno zbornico Slovenije, Fakulteto za socialno delo, IRSSV, Društvo socialnih delavk in delavcev Slovenije).
Sočasno tečeta tudi uvedba informativne odločbe in vzpostavitev socialne aktivacije. Informativna odločba prinaša avtomatično in ponavljajočo se centralno določitev premoženjskega položaja družine, ki bo služila določitvi (letnih) pravic iz javnih sredstev (podobna davčnemu informativnemu izračunu). Prve testne informativne odločbe bodo predvidoma izdane jeseni 2017. Socialna aktivacija pa je projekt, ki bo v obdobju 2017-2020 omogočil zaposlitev 48 socialnih aktivatorjev, ki bodo delali na terenu z dolgotrajno brezposelnimi osebami in jih usmerjali v programe socialne aktivacije.
V Sloveniji deluje 62 centrov za socialno delo (CSD), ki so del javne mreže socialnovarstvenih storitev, njihovo delovanje pa ureja Zakon o socialnem varstvu. CSDji so povezovalci celotnega sistema socialnega varstva, njihova vloga pa se skozi čas vedno bolj krepi. Trenutno je v 62 CSDjih po vsej Sloveniji zaposlenih skupno 1.169 oseb. Največji CSD v Mariboru šteje 90 zaposlenih, najmanjši v Metliki pa 5.
Rudi Stegmüller
