Tudi Radgončani s posebno slovesnostjo obeležili kulturni praznik
Kultura je tudi dialog, sožitje, sobivanje...
Simona Pirc Katalinič
Podobno kot po vsej državi, so tudi v Gornji Radgoni na predvečer kulturnega praznika pripravili slovesnost. V veliki dvorani v kulturnem domu, kjer je bila veliko praznih sedežev, je bila slavnostna govornica Simona Pirc Katalinič, vodja OI JSKD Gornja Radgona, v kulturnem programu pa so nastopili glasbeniki skupine Tori Tango z izvirno glasbo. Pred tem je prisotne na prireditvi, katero je povezoval Bojan Rajk, pozdravil tudi domači župan Stanislav Rojko, ki je opozoril na pomen ohranjanja slovenščine in slovenskih navad ter dragocenosti praznika kulture, ki so ga izbrali za praznik že med drugo svetovno vojno. Dejal je tudi, da kultura ni samo petje, igranje, pisanje..., temveč tudi dialog, sožitje, sobivanje.
Slavnostna govornica Simona Pirc Katalinič je poudarila, da je tudi v
Pomurju veliko slikarjev, pisateljev, glasbenikov in drugih velikih imen
s področja kulture, česar se večkrat niti ne zavedamo, a pomembna je
tudi ljubiteljska kultura. Opozorila je na dragocenost kulturnega
ustvarjanja, ki je za človeka kot voda iz izvira, ki nikoli ne presahne.
Že tedensko vključevanje v kulturno dogajanje lahko izboljša tudi
socialno samopodobo posameznika. Zato nikakor nimajo prav tisti, ki
trdijo, da kulture v družbi varčevanja in krčenja vsega sploh ne
potrebujemo, še najmanj pa ljubiteljske kulture. Kultura je tudi
oplemenitenje človeka. Če človek premore kulturo duše, lahko to prispeva
k rasti posameznika in skupnosti, saj si prizadeva biti boljši do
soljudi in spoštovati drugačnost, zato Simona Pirc Katalinič razume
kulturo tudi kot zmago humanosti, in je še kako prav, da "živimo
kulturo" vse leto.
Slavnostna govornica je posebej ponosna, da smo "Slovenci eden redkih narodov, če ne celo edini, ki je na koledar državnih praznikov uvrstil kulturni praznik. Čeprav na dan, ko je ugasnilo telesno življenje velikega poeta, Franceta Prešerna, katerega delo je postalo velikansko žarišče narodove energije. S priznanjem statusa državnega praznika je bila kulturi priznana vloga osrednjega fenomena narodove identitete. Prešeren je na občudovanja vreden način uporabil slovenski jezik za izražanje najglobljih osebnih doživetij in za tenkočutno opisovanje aktualnih družbenih problemov. Slovenski jezik, za katerega je dotlej večinoma prevladovalo prepričanje, da ne more biti kos velikim literarnim stvaritvam, je Prešeren povzdignil na zavidljivo kulturno raven in dokazal njegovo visoko izrazno vrednost".
Spomnila se je tudi ostalih naših velikih pesnikov, pisateljev in ustvarjalcev, ki so prav tako orali ledino slovenskemu jeziku, danes enemu od uradnih jezikov EU, in na splošno slovenski kulturi. Spomnila se je dogodkov, ki so nas zaznamovali kot narod, prvih knjig in zapisov, ki jih s pisano in govorjeno besedo prenašamo iz roda v rod. Spomnila se je naših velikih avtorjev, ki jih je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju in je rodila najlepše melodije, slike, povesti, romane in pesmi. "Globoko spoštujem in cenim vse naše velike može, slikarje, pisatelje, glasbenike, igralce, pevce…, ki svoje življenje predajajo profesionalnemu ustvarjanju, predstavam, vajam na odru ter nas tako duhovno bogatijo, cenim pa tudi vse tiste, ki se kulturi predajajo zgolj ljubiteljsko. Živimo v času varčevanja in krčenja vsega, pa naj si bo to utemeljeno ali ne. Nekateri so mnenja, da kulture ne potrebujemo, še posebej ljubiteljske ne. Ampak zavedati se moramo, da je vključevanje starejših in mlajših ljudi v ljubiteljsko kulturno udejstvovanje socialni blažilec, saj omogoča uveljavljanje tudi tistim, ki v vsakdanjem delovnem in družbenem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali so iz različnih razlogov potisnjeni na obrobje. Že tedenska vključitev v kulturno dejavnost lahko socialno izrinjenemu posamezniku izboljša samopodobo".
Sožitje v kulturi ni le fraza, saj sodelujejo v mnogih kulturnih skupinah dedki, očetje in vnuki. Aktivna vključenost v kulturo bogati življenje in ga dela prijaznejšega. Pomeni tudi vseživljenjsko učenje, ki ni le učenje iz knjig, ampak tudi spoznavanje in predajanje kulturne dediščine ter običajev. "Ljubiteljska kultura je kot voda iz izvira, ki nikoli ne presahne. V raznih kulturnih društvih po državi namreč deluje več kot sto tisoč zanesenjakov. Tudi sama sem del njih, saj se že več kot 20 let ukvarjam s tamburaštvom. Tamburici sem posvetila ogromno svojega časa, zato dobro vem, koliko energije, dobre volje in prostega časa je potrebno vlagati tudi v ljubiteljsko kulturo, da nastanejo rezultati, ki si jih želiš. Vesela in ponosna sem, da na našem območju deluje 45 kulturnih društev in okrog 35 šolskih kulturnih skupin. Občudujem te naše ljudi, ki s svojo vznesenostjo in entuziazmom prihajajo k nam, se veselijo svojih nastopov, srečanj in koncertov, nas sprašujejo za nasvete in prosijo za pomoč, pri čemer radi sodelujemo, jim pomagamo in se veselimo njihovih uspehov. Menim, da je ravno trenutek, ki ga živimo, pravšnji za spoznanje, da je nujno manjvrednostni predznak, ki se prepogosto drži ljubiteljske kulture odstraniti ter ji priznati dejansko vlogo in pomen, ki ga ima le-ta za duhovno rast posameznika ter celotne družbe. Tudi ljubiteljska kultura je del podstati, na kateri je potrebno graditi nov sistem vrednot naše družbe", je razmišljala Pirc Kataliničeva.
Po njenem je ljubiteljsko kulturo potrebno ustrezno umestiti v naš kulturni prostor, ji priznati njeno zgodovinsko in družbeno-socialno vlogo. Kultura je naravni sestavni del kulturološkega spektra, ki potrebuje pestrost barv, mišljenj, nazorov. Le ob teh številnih dražljajih lahko pričakujemo njeno plemenitenje in razvoj. K razvoju pripomorejo tudi razne, včasih neobhodne, konfliktne situacije. Da pa bi bili sposobni konstruktivnega odzivanja na tovrstne situacije, moramo biti samozavestni, samoudejanjeni. Šele takšni neobremenjeni z zamerami, sovraštvom in nevoščljivostjo, bomo sposobni sprejemati drugačnost, ki lahko v takšnih okoliščinah vodi h kulturnemu razvoju celotne družbe. "Kultura ni samo umetniško ustvarjanje in nastopanje na odru. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kultura opredeljena kot skupek dosežkov, vrednot človeške družbe in rezultat človekovega delovanja ter ustvarjanja. Kultura je oplemenitenje človeka in nekaj, brez česar bi bilo naše življenje pusto in osiromašeno. V aktualni globalni krizi vrednot se zdi, da se premalo zavedamo ne samo terminološke širine, temveč humanističnega poslanstva kulture. Že v antičnem Rimu je mislec Cicero govoril o kulturi duše. Tudi moderno pojmovanje kulture temelji prav na razumevanju kulture kot človekove aktivnosti, usmerjene v izboljšanje samega sebe, v kreativno raziskovanje človeške duše, ki rezultira v duhovni rasti posameznika in skupnosti", je dejala Simona Pirc Katalinič, ki je še dodala: "Kulturo torej ustvarjamo mi vsi, iz dneva v dan. V vsakodnevnem pogovoru, druženju, institucionalnem udejstvovanju, udejanjamo kulturo, jo živimo in hkrati gradimo. Stopnja kultiviranosti medčloveških odnosov, ki sicer pogojuje vsakršen drug razvoj, tudi ekonomski in politični, je na zastrašujoče nizki ravni. Prav takšne okoliščine so razlog, da se zavemo naše vloge in odgovornosti. Biti boljši v odnosu do soljudi, spoštovati drugačnost, naj bodo ponovno naši imperativi. Sovraštvo, škodoželjnost, neiskrenost niso imanentni kulturi, zato je pot kultivacije v preseganju slednjih! Slavimo kulturo kot zmago humanosti, zmago dobrega! Živimo kulturo vse leto!"
Slavnostna govornica je posebej ponosna, da smo "Slovenci eden redkih narodov, če ne celo edini, ki je na koledar državnih praznikov uvrstil kulturni praznik. Čeprav na dan, ko je ugasnilo telesno življenje velikega poeta, Franceta Prešerna, katerega delo je postalo velikansko žarišče narodove energije. S priznanjem statusa državnega praznika je bila kulturi priznana vloga osrednjega fenomena narodove identitete. Prešeren je na občudovanja vreden način uporabil slovenski jezik za izražanje najglobljih osebnih doživetij in za tenkočutno opisovanje aktualnih družbenih problemov. Slovenski jezik, za katerega je dotlej večinoma prevladovalo prepričanje, da ne more biti kos velikim literarnim stvaritvam, je Prešeren povzdignil na zavidljivo kulturno raven in dokazal njegovo visoko izrazno vrednost".
Spomnila se je tudi ostalih naših velikih pesnikov, pisateljev in ustvarjalcev, ki so prav tako orali ledino slovenskemu jeziku, danes enemu od uradnih jezikov EU, in na splošno slovenski kulturi. Spomnila se je dogodkov, ki so nas zaznamovali kot narod, prvih knjig in zapisov, ki jih s pisano in govorjeno besedo prenašamo iz roda v rod. Spomnila se je naših velikih avtorjev, ki jih je ljubezen do domovine in maternega jezika navdihovala k ustvarjanju in je rodila najlepše melodije, slike, povesti, romane in pesmi. "Globoko spoštujem in cenim vse naše velike može, slikarje, pisatelje, glasbenike, igralce, pevce…, ki svoje življenje predajajo profesionalnemu ustvarjanju, predstavam, vajam na odru ter nas tako duhovno bogatijo, cenim pa tudi vse tiste, ki se kulturi predajajo zgolj ljubiteljsko. Živimo v času varčevanja in krčenja vsega, pa naj si bo to utemeljeno ali ne. Nekateri so mnenja, da kulture ne potrebujemo, še posebej ljubiteljske ne. Ampak zavedati se moramo, da je vključevanje starejših in mlajših ljudi v ljubiteljsko kulturno udejstvovanje socialni blažilec, saj omogoča uveljavljanje tudi tistim, ki v vsakdanjem delovnem in družbenem okolju ne dosegajo osebnega zadoščenja in potrditve ali so iz različnih razlogov potisnjeni na obrobje. Že tedenska vključitev v kulturno dejavnost lahko socialno izrinjenemu posamezniku izboljša samopodobo".
Sožitje v kulturi ni le fraza, saj sodelujejo v mnogih kulturnih skupinah dedki, očetje in vnuki. Aktivna vključenost v kulturo bogati življenje in ga dela prijaznejšega. Pomeni tudi vseživljenjsko učenje, ki ni le učenje iz knjig, ampak tudi spoznavanje in predajanje kulturne dediščine ter običajev. "Ljubiteljska kultura je kot voda iz izvira, ki nikoli ne presahne. V raznih kulturnih društvih po državi namreč deluje več kot sto tisoč zanesenjakov. Tudi sama sem del njih, saj se že več kot 20 let ukvarjam s tamburaštvom. Tamburici sem posvetila ogromno svojega časa, zato dobro vem, koliko energije, dobre volje in prostega časa je potrebno vlagati tudi v ljubiteljsko kulturo, da nastanejo rezultati, ki si jih želiš. Vesela in ponosna sem, da na našem območju deluje 45 kulturnih društev in okrog 35 šolskih kulturnih skupin. Občudujem te naše ljudi, ki s svojo vznesenostjo in entuziazmom prihajajo k nam, se veselijo svojih nastopov, srečanj in koncertov, nas sprašujejo za nasvete in prosijo za pomoč, pri čemer radi sodelujemo, jim pomagamo in se veselimo njihovih uspehov. Menim, da je ravno trenutek, ki ga živimo, pravšnji za spoznanje, da je nujno manjvrednostni predznak, ki se prepogosto drži ljubiteljske kulture odstraniti ter ji priznati dejansko vlogo in pomen, ki ga ima le-ta za duhovno rast posameznika ter celotne družbe. Tudi ljubiteljska kultura je del podstati, na kateri je potrebno graditi nov sistem vrednot naše družbe", je razmišljala Pirc Kataliničeva.
Po njenem je ljubiteljsko kulturo potrebno ustrezno umestiti v naš kulturni prostor, ji priznati njeno zgodovinsko in družbeno-socialno vlogo. Kultura je naravni sestavni del kulturološkega spektra, ki potrebuje pestrost barv, mišljenj, nazorov. Le ob teh številnih dražljajih lahko pričakujemo njeno plemenitenje in razvoj. K razvoju pripomorejo tudi razne, včasih neobhodne, konfliktne situacije. Da pa bi bili sposobni konstruktivnega odzivanja na tovrstne situacije, moramo biti samozavestni, samoudejanjeni. Šele takšni neobremenjeni z zamerami, sovraštvom in nevoščljivostjo, bomo sposobni sprejemati drugačnost, ki lahko v takšnih okoliščinah vodi h kulturnemu razvoju celotne družbe. "Kultura ni samo umetniško ustvarjanje in nastopanje na odru. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je kultura opredeljena kot skupek dosežkov, vrednot človeške družbe in rezultat človekovega delovanja ter ustvarjanja. Kultura je oplemenitenje človeka in nekaj, brez česar bi bilo naše življenje pusto in osiromašeno. V aktualni globalni krizi vrednot se zdi, da se premalo zavedamo ne samo terminološke širine, temveč humanističnega poslanstva kulture. Že v antičnem Rimu je mislec Cicero govoril o kulturi duše. Tudi moderno pojmovanje kulture temelji prav na razumevanju kulture kot človekove aktivnosti, usmerjene v izboljšanje samega sebe, v kreativno raziskovanje človeške duše, ki rezultira v duhovni rasti posameznika in skupnosti", je dejala Simona Pirc Katalinič, ki je še dodala: "Kulturo torej ustvarjamo mi vsi, iz dneva v dan. V vsakodnevnem pogovoru, druženju, institucionalnem udejstvovanju, udejanjamo kulturo, jo živimo in hkrati gradimo. Stopnja kultiviranosti medčloveških odnosov, ki sicer pogojuje vsakršen drug razvoj, tudi ekonomski in politični, je na zastrašujoče nizki ravni. Prav takšne okoliščine so razlog, da se zavemo naše vloge in odgovornosti. Biti boljši v odnosu do soljudi, spoštovati drugačnost, naj bodo ponovno naši imperativi. Sovraštvo, škodoželjnost, neiskrenost niso imanentni kulturi, zato je pot kultivacije v preseganju slednjih! Slavimo kulturo kot zmago humanosti, zmago dobrega! Živimo kulturo vse leto!"
