Pretekli konec tedna so mediji bili bombardirani z informacijami o informativnih dnevih, vse šole so promovirale svoje programe in nagovarjale dijake in študente, da so ravno oni prava izbira za njih. Ob vsem tem, sem tudi jaz začela razmišljati o času, ko sem bila gimnazijka, gimnazijka v prleški gimnaziji v Ormožu. Prlekija se lahko pohvali tudi z Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer, ki ima dolgo in bogato zgodovino. Sodi v sam vrh srednješolskega izobraževanja v Sloveniji in dosega odlične rezultate na vseh področjih. Gimnazija Ormož pa je »mlajša« gimnazija, a vseeno znana in predvsem zanimiva za dijake. Ko sem sama zaključevala osnovnošolsko izobraževanje, še nisem imela fiksne ideje »kaj bom, ko bom velika«, zato je gimnazija bila res prava izbira zame. In če sem čisto iskrena, si v tistem času nisem znala predstavljati, da bi pa jaz kar šla od doma ... nekako sem se oklepala svojega Koga in tudi svoje mame (in ne, nisem razvajenka, ki bi jo mama »ujčkala« ... samo lep odnos imava in resnično nisem imela predstave, da je ne bi imela vsak dan ob sebi). Pa da ne zaidem s poti ... kar želim povedati je to, da se mi je Gimnazija Ormož takoj zdela zelo privlačna. Super ... ostanem doma, ostanem v Prlekiji, imam še 4 leta časa, da razmislim kaj bom sama s sabo. Za povrh vsega je Gimnazija Ormož mala, prijetna in moderna. In tako je odločitev padla ... vpisala se bom v Gimnazijo Ormož. Ampak vseh prednosti gimnazije, sem se začela zavedati šele takrat, ko sem jo začela dejansko obiskovati. Všeč mi je bilo, da je gimnazija mala ... da ni bilo ogromno dijakov in profesorjev. Vsi smo se poznali med sabo in to mi je bilo všeč. Všeč mi je bilo, da se je vsak dijak lahko izkazal na svojem področju ... gimnazija mu je namreč to omogočala. Nismo vsi za tuje jezike, ali za matematiko ... niti nismo vsi za šport. Vsak je talentiran na svojem področju in mislim, da je srednja šola ravno tisti mejnik, ko najdemo sami sebe, ko ugotovimo, kje smo najboljši. In če nas pri tem šola podpira, je sploh super. Jaz osebno sem gimnaziji neskončno hvaležna, da mi je ponudila možnost napredka v plesu ... v tistem času sem sama začela voditi gimnazijsko plesno skupino in tako postala še bolj samozavestna in organizirana pri svojem talentu, pri plesu. Ja .. jaz sem tista, ki ne blesti pri matematiki in tujih jezikih (smeh). Če pri vsem tem v zakup vzamem še to, da je gimnazija v Prlekiji, da sem lahko do svoje polnoletnosti ostala tam, kjer mi je najlepše ... je bilo izpolnjeno vse tisto, kar sem si želela. Sama v tem vidim veliko prednost ... že res, da smo si vsi drugačni in da nekateri pač uživajo v velikih mestih, ampak lepo je biti med domačimi ljudmi v domačem kraju. Ampak tudi to obdobje se je enkrat končalo ... na hitro sem za 3 leta skočila v Ljubljano in evo mene ... spet sem tu, v Prlekiji. :) Vir naslovne slike: Facebook Gimnazije Ormož