Zbor ustanoviteljev UŠF na Petanjcih
Vsestransko uspešna minula 20-letnica fundacije
Zbor ustanoviteljev UŠF
Celotni
program dela Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija (UŠF) za leto 2016
je bil v celoti uresničen, deloma tudi presežen in vse to v
predvidenih finančnih okvirih, ob hkratnem pomembnem obsegu lastnega
prostovoljnega dela sodelavcev in prijateljev UŠF. In to v letu, ko
je ta fundacija proslavila 20-letnico svojega obstoja.
O
tem so 24. februarja popoldne z zadovoljstvom govorili na zboru
ustanoviteljev UŠF, ki ima svoj sedež v Vrtu spominov in tovarištva
na Petanjcih, v Občini Tišina. Zbor sta vodila predsednik in
podpredsednik UŠF, Ernest
Ebenšpanger in Marjan
Šiftar, med
ustanovitelji pa sta bila tudi častna člana, akademik dr. Anton
Vratuša - Vran in agronom dr. Aleksander
Šiftar.
Slednji je kot strokovnjak veliko prispeval h kvaliteti parkovnega
Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih.
V letu 2016 je bilo evidentirano (redno zabeleženih) 1200 obiskovalcev Vrta, bilo pa je obiskov seveda veliko več. V Vrtu je ob dosedanjih okrog 500 drevninami bilo zasajeno spominsko drevo slovenskih mladinskih brigadirjev (ob srečanju slovenskih brigadirjev ter ustanovitvi Društva nekdanjih brigadirjev Pomurja), nadalje spominsko drevo iz Sarvarja na Madžarskem, kjer je v času 2. svetovne vojne bilo koncentracijsko taborišče, kot tudi spominsko drevo iz Trsta (zasadil ga je dr. Jože Pirjevec), ki spominja na trpljenje Slovencev in drugih antifašistov v Trstu oz. zamejstvu. Je pa UŠF zasadila spominsko drevo Vrta ob Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, ker je leto pred tem Društvo Zeleni prstan iz Ljubljane posadilo drevo v Vrtu na Petanjcih, kjer sta tedaj bili zasajeni tudi vrtnici »Trubar« in »Prešeren« gojitelja vrtnic akademika dr. Matjaža Kmecla.
Ob lanskoletni 20-letnici UŠF je bil izveden svečani zbor ustanoviteljev UŠF kot tudi izvedena slavnostna akademija, kjer je nastopil Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki je ob tej priložnosti zapel posebno priredbo pesmi Karla Destovnika - Kajuha »Bosa pojdiva«, ki je himna Vrta na Petanjcih. Ob jubileju je bil izdan zbornik »Protestantizem včeraj, danes in jutri (Franc Kuzmič in Polonca Šek Mertük) ter monografija »Ne-vidna univerza« (Branko Žunec). Skupno je bilo izvedenih najmanj 70 dogodkov, ki se niso omejevali le lokalno na Občino Tišina, pač pa so bili »obarvani« regionalno (Pomurje, Podravje), državno, kot tudi izven meja Slovenije.
Pomembna je tudi znanstveno-raziskovalna, kulturno-umetniška in publicistična dejavnost UŠF. Torej izdaja prej imenovanega zbornika »Protestantizem včeraj, danes in jutri«, ki je sledil mednarodnemu simpoziju leta 2014 v Radencih, sodelovanje v projektu »Kamnite solze« (o genocidu nad Romi - zbornik »Porajmos«) s Centrom judovske kulture Sinagoga v Mariboru, akademija ob 130-letnici rojstva Avgusta Pavla na Cankovi v sodelovanju s tamkajšnjo občino, sodelovanje z Občino Beltinci in Mestno občino Murska Sobota v aktivnostih na obeležitev 100-letnice priključitve Prekmurja k domovini (1919-2019), izvedbe Vanekovih ekoloških večerov ter vzpostavitev sodelovanja z Raziskovalno-izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan.
UŠF sodeluje z mnogimi ustanovami doma in tujini oz. zamejstvom: s Fundacijo Poti miru v Posočju, z Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije, z Društvom Zeleni prstan Ljubljana, z Društvom Dobrnič, s Fundacijo Franca Rozmana Staneta, s Koordinacijskim odborom za žrtve vojnega nasilja pri RO ZZB za vrednote NOB Slovenije, z Združenjem slovenskih fundacij, z Ars Ramovž - Festival SEQUI Brežice, z Javnima zavodom Krajinski park Goričko, z Zvezo Romov Slovenije, s Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, s Kulturnim društvom Štajerskih Slovencev v Avstriji 7. člen, z Zvezo Slovencev na Madžarskem, z Gradiščanskimi Hrvati - Panonski inštitut, z Mednarodnim projektom »Green Belt« in Evropsko kulturno potjo Pot svetega Martina, ki vodi tudi skozi Petanjce.
Uprava UŠF redno sodeluje z ustanovitelji fundacije, a sta lani izmed ustanoviteljev izstopili NLB (Nova Ljubljanska banka) zaradi »racionalizacije stroškov« in Radenska d.d. Radenci v kateri »nihče ne več nič o Ustanovi«.
Na zboru ustanoviteljev UŠF je bil sprejet program UŠF za leto 2017, ki ga bomo predstavili v enem izmed prihodnjih prispevkov, še posebej slovesno pa so vsi ob tej priložnosti čestitali ter zaželeli obilo zdravja akademiku dr. Antonu Vratuši - Vranu, ki je tri dni prej (21. februarja) praznoval svoj 102. rojstni dan.
V letu 2016 je bilo evidentirano (redno zabeleženih) 1200 obiskovalcev Vrta, bilo pa je obiskov seveda veliko več. V Vrtu je ob dosedanjih okrog 500 drevninami bilo zasajeno spominsko drevo slovenskih mladinskih brigadirjev (ob srečanju slovenskih brigadirjev ter ustanovitvi Društva nekdanjih brigadirjev Pomurja), nadalje spominsko drevo iz Sarvarja na Madžarskem, kjer je v času 2. svetovne vojne bilo koncentracijsko taborišče, kot tudi spominsko drevo iz Trsta (zasadil ga je dr. Jože Pirjevec), ki spominja na trpljenje Slovencev in drugih antifašistov v Trstu oz. zamejstvu. Je pa UŠF zasadila spominsko drevo Vrta ob Poti spominov in tovarištva v Ljubljani, ker je leto pred tem Društvo Zeleni prstan iz Ljubljane posadilo drevo v Vrtu na Petanjcih, kjer sta tedaj bili zasajeni tudi vrtnici »Trubar« in »Prešeren« gojitelja vrtnic akademika dr. Matjaža Kmecla.
Ob lanskoletni 20-letnici UŠF je bil izveden svečani zbor ustanoviteljev UŠF kot tudi izvedena slavnostna akademija, kjer je nastopil Moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ki je ob tej priložnosti zapel posebno priredbo pesmi Karla Destovnika - Kajuha »Bosa pojdiva«, ki je himna Vrta na Petanjcih. Ob jubileju je bil izdan zbornik »Protestantizem včeraj, danes in jutri (Franc Kuzmič in Polonca Šek Mertük) ter monografija »Ne-vidna univerza« (Branko Žunec). Skupno je bilo izvedenih najmanj 70 dogodkov, ki se niso omejevali le lokalno na Občino Tišina, pač pa so bili »obarvani« regionalno (Pomurje, Podravje), državno, kot tudi izven meja Slovenije.
Pomembna je tudi znanstveno-raziskovalna, kulturno-umetniška in publicistična dejavnost UŠF. Torej izdaja prej imenovanega zbornika »Protestantizem včeraj, danes in jutri«, ki je sledil mednarodnemu simpoziju leta 2014 v Radencih, sodelovanje v projektu »Kamnite solze« (o genocidu nad Romi - zbornik »Porajmos«) s Centrom judovske kulture Sinagoga v Mariboru, akademija ob 130-letnici rojstva Avgusta Pavla na Cankovi v sodelovanju s tamkajšnjo občino, sodelovanje z Občino Beltinci in Mestno občino Murska Sobota v aktivnostih na obeležitev 100-letnice priključitve Prekmurja k domovini (1919-2019), izvedbe Vanekovih ekoloških večerov ter vzpostavitev sodelovanja z Raziskovalno-izobraževalnim središčem Dvorec Rakičan.
UŠF sodeluje z mnogimi ustanovami doma in tujini oz. zamejstvom: s Fundacijo Poti miru v Posočju, z Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije, z Društvom Zeleni prstan Ljubljana, z Društvom Dobrnič, s Fundacijo Franca Rozmana Staneta, s Koordinacijskim odborom za žrtve vojnega nasilja pri RO ZZB za vrednote NOB Slovenije, z Združenjem slovenskih fundacij, z Ars Ramovž - Festival SEQUI Brežice, z Javnima zavodom Krajinski park Goričko, z Zvezo Romov Slovenije, s Pomursko akademijo znanosti in umetnosti, z Univerzo za tretje življenjsko obdobje, s Kulturnim društvom Štajerskih Slovencev v Avstriji 7. člen, z Zvezo Slovencev na Madžarskem, z Gradiščanskimi Hrvati - Panonski inštitut, z Mednarodnim projektom »Green Belt« in Evropsko kulturno potjo Pot svetega Martina, ki vodi tudi skozi Petanjce.
Uprava UŠF redno sodeluje z ustanovitelji fundacije, a sta lani izmed ustanoviteljev izstopili NLB (Nova Ljubljanska banka) zaradi »racionalizacije stroškov« in Radenska d.d. Radenci v kateri »nihče ne več nič o Ustanovi«.
Na zboru ustanoviteljev UŠF je bil sprejet program UŠF za leto 2017, ki ga bomo predstavili v enem izmed prihodnjih prispevkov, še posebej slovesno pa so vsi ob tej priložnosti čestitali ter zaželeli obilo zdravja akademiku dr. Antonu Vratuši - Vranu, ki je tri dni prej (21. februarja) praznoval svoj 102. rojstni dan.
