Zaživel je projekt »coop MDD« za boljše čezmejno upravljanje »Evropske Amazonke«
Cilj projekta je uskladitev praks upravljanja v 12 zavarovanih območjih v petih državah (Avstrija, Slovenija, Madžarska, Srbija in Hrvaška), da se zagotovi ekološka celovitost edinstvenega čezmejnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava
Prlekija-on.net, nedelja, 5. marec 2017 ob 08:21
Ta teden se je v Noskovcih ob reki Dravi na Hrvaškem uradno pričel 2,5-letni EU Interreg projekt »coop MDD«. Cilj projekta je uskladitev praks upravljanja v 12 zavarovanih območjih v petih državah (Avstrija, Slovenija, Madžarska, Srbija in Hrvaška), da se zagotovi ekološka celovitost edinstvenega čezmejnega biosfernega območja Mura-Drava-Donava (TBR MDD) – izredne rečne krajine evropskega pomena znane tudi kot »Evropska Amazonka«.
Raztezajoč se skozi Avstrijo, Slovenijo, Hrvaško, Madžarsko in Srbijo, rečna pokrajina spodnjih tokov Mure, Drave in Donave oblikuje 700 km dolg »zeleni pas«, ki povezuje skoraj milijon hektarjev naravne in kulturne krajine v enega od najpomembnejših evropskih rečnih koridorjev. Po skoraj 25 letih truda nevladnih in državnih organizacij za varstvo narave, da zavarujejo to edinstveno pokrajino, je proces skorajda pri koncu, saj so vse sodelujoče države v procesu vlaganja uradnih kandidatur pri UNESCO.
Zdravi in dinamični rečni ekosistemi zagotavljajo številne koristi za lokalno prebivalstvo in ponujajo številne možnosti za trajnostni razvoj. Omogočajo nam številne naravne vire, kot so čista voda, ribe in les, ter ustvarjajo naravno okolje, ki omogoča turizem in rekreacijo. Poleg tega, naravna poplavna območja ob reki ščitijo prebivalstvo in naselja v času poplav, saj absorbirajo visoke vode. Da bi zagotovili trajnostno upravljanje biosfernega območja v korist lokalnega prebivalstva in vrst, ki so odvisne od njega, kot je na primer zelo ogroženi orel belorepec ali črna štorklja, morajo zavarovana območja uskladiti prakse upravljanja, s čimer bodo zagotovila ekološko celovitost in čezmejno povezanost ekosistemov.
»V zavarovanih in Natura 2000 območjih znotraj biosfernega območja obstajajo različne prakse upravljanja. Poleg tega, upravitelji zavarovanih območij nimajo veliko možnosti za redne stike in izmenjavo izkušenj. Kot rešitev za premagovanje teh ovir `coop MDD` povezuje predstavnike zavarovanih območij za vzpostavitev dolgoročnega čezmejnega sodelovanja in skupni pristop pri vzpostavitvi in upravljanju te edinstvene rečne pokrajine. Projekt predstavlja zelo pomemben korak k celovitem čezmejnem varstvu in ohranjanju naravne dinamike rek ter ekosistemskih storitev,« je dejala Magdalena Wagner, vodja projekta iz WWF Avstrija.
Pomemben del uspeha čezmejnega biosfernega območja Mura-Drava- Donava bo informiranje in aktiviranje lokalnega prebivalstva pri upravljanju »njihovega« biosfernega območja in zagotovitvi podpore za trajnostni razvoj regije. V ta namen bodo v sklopu projekta »coop MDD« v 8 zavarovanih območjih, ki so del TBR MDD, vzpostavili mrežo Rečnih šol, ki bodo nudile podporo pri izobraževanju šolskih otrok in lokalnih prebivalcev skozi inovativne vsebine in doživetja, ter spodbujale razumevanje pomena varstva naravnih vrednot »Evropske Amazonke«.
»Mura, Drava in Donava so čezmejne reke in njihova voda ter sedimenti prehajajo skozi več različnih držav. Ker vodotoki in živalske vrste ne poznajo nacionalnih meja, moramo vzpostaviti učinkovito čezmejno sodelovanje, da bi zavarovali izjemne naravne danosti tega območja in ekosistemske storitve, ki jih zagotavlja lokalnemu prebivalstvu,« je dodal Martin Šolar, direktor WWF Adria.
Partnerji so svoj prvi sestanek izkoristili tudi za prvi sestanek predstavnikov zavarovanih območij na katerem so definirali največje ovire za zagotavljanje dinamičnega čezmejnega rečnega koridorja in začeli delati na skupnih rešitvah in pristopih na področju prostorskega načrtovanja, upravljanja z vodami, obiskovalcev, kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Slovenska partnerja v projektu sta Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in občina Velika Polana, partner pa je tudi WWF Adria, ki pokriva delo v Sloveniji in na Hrvaškem.
WWF je sicer ena
največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo
narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem
deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo
Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje
živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske
raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih
virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe.