Društvo Tabrih bi prostovoljno finančno podprlo plavajoče elektrarne, kot so nekoč bili mlini
Filmski večer za Muro na Razkrižju
Prlekija-on.net, sobota, 11. marec 2017 ob 18:55
Filmski večer za reko Muro na Razkrižju
V knjižnici Občine Razkrižje je v sklopu filmske turneje potekal filmski večer, ki jih v marcu izvajajo v kampanji Rešimo Muro – NE HE Hrastje-Mota pod okriljem Svetovne organizacije za naravo (WWF), Zveze društev Moja Mura in Društva za preučevanje rib Slovenije (DPRS). Pri organizaciji in izvedbi dogodka je sodelovalo Društvo za ohranitev naravne in kulturne dediščine Tabrih Razkrižje.
Franc Žižek, član društva Tabrih, je predstavil dolgoletna prizadevanja
društva za ohranitev reke Mure: »V društvu Tabrih smo od ustanovitve
leta 1999 povezani s svetom ob Muri. Dejavnost društva je varovanje
mokrišč ob Muri, ki so življenjski prostor ogroženim prosto živečim
rastlinskim in živalskim vrstam. Naša želja, ki smo jo začeli izvajati
leta 2000 s pohodi ob reki Muri ob svetovnem dnevu mokrišč, ki je 2.
februarja, je, da bi reko Muro zavarovali po Ramsarski konvenciji. Temu
so namenjene naše aktivnosti in vsakoletni mednarodni pohod štirih
narodov ob Muri iz Avstrije, Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Stanje ob
Muri ni idealno, saj ne more tvoriti novih mrtvic in rokavov, ker je
obložena s kamenjem in ta 80 metrov široki tok nekako steče skozi ta
prostor, ga več ne spreminja in oblikuje kot nekoč in še pred 80 leti.
Prizadevamo si, da bi tam, kjer je možno obrežno utrditev odstranili in
premaknili vsaj za 80 metrov levo in desno, Mura bi spet ta prostor bolj
oblikovala, da bi spet meandrirala in ustvarjala dobre možnosti za
prosto živeče živalske in rastlinske vrste, ki ta prostor, se pravi
rokave, mrtvice, "bereke" itn. potrebujejo. Načrtovana gradnja
hidroelektrarne je v nasprotju z našimi prizadevanji in življenjski
prostor za ogrožene vrste se ne bi izboljšal. Kolegi so v Avstriji že
naredili nekaj revitalizacij in obogatili prostor z novimi mrtvicami in
vnašanjem gramoza nazaj v Muro. Leta 2013 smo bili deležni večje poplave
in ogroženo je bilo tudi našo premoženje, kljub poglabljanju reke Mure.
Energijo potrebujemo. Želeli bi, da je tako, kot je bilo pred 80 ali več
leti na relaciji Hrastje–Mota–Razkrižje, kjer je bilo kakšnih 20 ali
več mlinov. Izraba kinetične energije reke Mure je bila to, kar je z
elektrifikacijo izumrlo. Tabrih bi prostovoljno finančno podprl
plavajoče elektrarne, kot so nekoč bili mlini, ki bi bile prijazni
naravi. Društvo je tudi lastnik zemljišča ob Muri in tudi vodnega telesa
reke Mure, kjer bi si želeli tako plavajočo HE postaviti. Mi želimo, da
bi ta kampanja za Muro obrodila uspehe in da bi se pokazalo tudi, da bi
bila taka izraba možna, da bi Muro ohranjali plovno, prosto, ne pa da
bi jo omejevali in dali v neke okvirje, ki bi se čez 20, 30 ali 50 let
pokazali kot zgrešena naložba, in bi naši zanamci rekli, kje pa ste
bili naši starši, da niste opozarjali in se odzivali na opozorila
strokovnjakov, ki se ukvarjajo z rastlinskimi in živalskimi vrstami oz. z
živim svetom ob Muri, ki bi izginil.«
Sledila je predstavitev
župana Občine Razkrižje Stanka Ivanušiča, ki je najprej nekaj povedal o
sami občini, osamosvojitveni vojni, begunski krizi, nato pa tudi o vodah
in reki Muri: »Ravnanje z vodami je v naši občini povezano s kulturno
in naravno dediščino. Da bi varovali vode, moramo tudi kaj storiti, za
kar smo imeli številne delovne akcije. Zgradili smo kanalizacijski
sistem za zaščito Ščavnice. Pet let zapored smo dobili naziv planetu
Zemlji prijazna občina. Odkupili smo nasad črne jelše. Po mnenju
gozdarjev so to najvišje jelše v Sloveniji, ker imajo tukaj še izredno
dobro ohranjeno močvirno rastišče. Delamo tudi na področju obnovljivih
virov energije, na naši OŠ Razkrižje na primer smo namestili sončne
elektrarne. Nisem niti proti hidroelektrarnam niti za. V naši občini se
srečujemo s poplavami in premoženje ljudi je ogroženo. Korito Mure se
poglablja in podtalnica pada, ko je suša, je podtalnica prenizko, zato
je Muro treba zajeziti. Zaradi suš je potreben namakalni sistem za
kmetijske površine. V občini podpiramo razglasitev biosfernega območja,
saj bi prispevalo k prepoznavnosti občine in lokalnih izdelkov, npr.
lokalnega vina, po svetu.«
Prisluhnili so predavanju Andreje
Slameršek, koordinatorice kampanje Rešimo Muro in predsednici Društva za
preučevanje rib Slovenije (DPRS), ki je med drugim povdala: »Okoljsko
poročilo je kljub temu, da je ocenjeno z oceno D, še vedno pomanjkljivo
in po našem mnenju v določenih delih neustrezno presojano oz. ocenjeno.
Pripombe na okoljsko poročilo imamo zlasti v delih presoje vpliva na
podzemne vode (pitna voda), kmetijstvo, gozdarstvo in na naravo. Vpliv
posega pa ocenjujemo z oceno E – uničujoč vpliv, saj vplivov HE na rečni
ekosistem ni mogoče izravnati. Gre za nepovratno uničenje reke in
ekosistemskih storitev, ki jih rečni ekosistem zagotavlja zlasti
lokalnemu prebivalstvu.«
Po filmski projekciji in debati so
udeleženci podpisali peticijo za ohranitev reke Mure. Dogodek so
sklenili ob pokušini lokalnih izdelkov. Za pogostitev je poskrbelo
društvo Tabrih.