Vranova vrba žalujka in Tunekov hrast

V Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih je 30. aprila popoldne bilo predvideno, da bo častni član Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, prvi in dolgoletni predsednik njenega Programskega sveta in še vedno njen neumorni in vsestranski sodelavec, akademik dr. Anton Vratuša - Vran, zasadil vrbo žalujko in hrast. »Vranova vrba« (povešena vrba - Salix xsepuleralis »Chrysocoma«) bo skupaj z vrbo, zasajeno ob 20-letnici ustanovitve Ustanove simbolnega pomena - kot ohranitev spomina na vrbi, ki ju je mati Apolonija Šiftar posadila po koncu 2. svetovne vojne v spomin na svoja dva nevrnjena sinova iz vojne vihre, ki sta bili tudi dejanski začetek nastajanja Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih. Dr. Vratuša bi naj zasadil tudi hrast (»Tunekov hrast«/ hrast-dob; Quercusrobur), s katerim bo le še dodatno in posebej potrjena desetletja dolga njegova povezanost z ustanoviteljem Vrta, prijateljev Vrana (dr.Antona Vratuše) in Vaneka (dr. Vaneka Šiftarja).

Zaradi bolezenske odsotnosti dr. Antona Vratuše - Vrana je »Vanekovo vrbo« zasadila njegova vnukinja Sonja Vratuša, a »Tunekov hrast« svakinja (bratova žena) Gizi Vratuša. Po pozdravnem nagovoru župana Občine Tišina, Franca Horvata, je krajši del opravičila iz pisma številnemu občinstvu na slovesnosti prebral predsednik Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Ernest Ebenšpanger, daljše pismo akademika Vratuše pa je prebral Boštjan Rous, ki je v uvodu slovesnosti recitiral himno Vrta, pesem narodnega heroja, partizanskega pesnika Karla Destovnika -Kajuha »Bosa pojdiva«. Program je povezovala Irma Benko, na harmoniko je zaigrala osnovnošolka Katarina Kerec, svojo pesem »Vrt spomina« pa je prebral domačin, pesnik in pisec Štefan Titan.

"Vranova vrba in hrast" bosta v spomin in opomin na izjemno ustvarjalen prispevek dr. Antona Vratuše - Vrana za ohranjanje in razvoj Vrta spominov in tovarištva na Petanjcih, kakor tudi njegove neizmerne vneme pri ustanavljanju Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija, njenem delovanju na kulturnem, znanstvenem, izobraževalnem, mednarodnem področju ter na področju medgeneracijskega sodelovanja, kakor tudi njeni aktivni vlogi v lokalnem, slovenskem in čezmejnem okolju. Je pa nekako simbolno povezano dvoje dreves z dvema dodanima letoma k stoletnici akademika, kajti letos dr. Anton (Tunek) Vratuša - Vran beleži že 102. leto življenja.

Po slovesnosti z zasaditvijo novih drevnin v Vrtu je sledil še Filmski večer za reko Muro ob 18. uri. Kajti prosto tekoča Mura v Sloveniji in ob meji z Avstrijo je znotraj načrtovanega petdržavnega Biosfernega območja Mura-Drava-Donava. Predstavljena je bila pomembnost reke Mure, izguba naravnih vrednot in biološke pestrosti ob morebitni gradnji HE Hrastje-Mota in alternativne energetske rešitve. Predavanja je dopolnil film »Upor na Donavi« režiserja Roberta Epple-a.