Na velikonočni razstavi v Veržeju 700 različnih pirhov

Teden dni pred velikonočnimi prazniki so v petek, 7. aprila, v Puščenjakovi dvorani Rokodelskega centra v Veržeju odprli deveto razstavo pirhov slovenskih pokrajin in križevega pota. Organizatorji razstave so Zavod Marianum Veržej, TIC Veržej, občina Veržej, Terme Banovci, Pomurski muzej Murska Sobota in Družina d.o.o. Ljubljana, ki so vseslovensko razstavo pirhov pripravili s skupnimi močmi. Velikonočna razstava ima pomen in namen, pri čemer bodo vsi, ki si bodo razstavo do 2. maja ogledali, spoznali bogastvo, ki ga prinaša velika noč in z njo pirhi.

V vsak izdelek je bilo vloženega veliko dela, znanja, ustvarjalnosti z visoko dodano vrednostjo, kajti te pirhe je potrebno ceniti in spoštovati. Na ogled je postavljenih okoli 700 različnih pirhov, pri čemer se je potrudilo in za razstavo svoje izdelke izdelalo 25 šolskih otrok iz vrtcev s področja severovzhodne Slovenije in 29 posameznikov in društev iz celotne Slovenije. Letošnjo razstavo bogatijo poleg pirhov tudi križevi poti, ki dajejo razstavi svojevrsten pomen in pečat. V zgradbi Rokodelskega centra si je moč ogledati in videti v celoti postavljen križev pot akademske kiparke Dragice Čadež iz Ljubljane. Ob tem pa so na ogled postavili tudi posamezne postaje nekaterih, skozi zgodovino zaznamovanih križevih potov. Viden je križev pot, ki ga hrani Muzej krščanstva na Slovenskem, ki so ga izdelali ter uporabili slovenski begunci v taborišču v Spittalu ob Dravi na Avstrijskem Koroškem med leti 1945 - 1950, te predmete je v Slovenijo pripeljal Janez Arnež leta 1933.

Zanimiv je tudi križev pot iz Št. Vid v Podjuni na Avstrijskem Koroškem, zapis postaje je namreč v bohoričici. Križev pot še vedno visi v tamkajšnji podružnični cerkvi in je živi kazatelj prisotnosti slovenskega jezika na Avstrijskem Koroškem skozi njeno zgodovino. Križev pot hrani župnija Št. Vid. Zanimiv je tudi križev pot Josefine Kreuzer v letih 1926- 2011, belokranjske slikarske, ker je prenosna freska – križev pot na ometu, ta križev pot hrani župnija Črnomelj. Posebno mesto pa ima na razstavi še Veronikin prt, patra Gabrijela Humka (1007- 1933), cistercijana in akademskega slikarja, saj gre za umetnino, ki jo hrani Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični.

Na otvoritveni slovesnosti s svečanim blagoslovom pirhov in križevega pota so zbranim udeležencem nekaj besed o pomenu razstave in ob velikonočnih praznikih namenili župan občine Veržej Slavko Petovar, direktor Zavoda Marianum Veržej salezijanec Peter Pučnik in murskosoboški škof ordinarij dr. Peter Štumpf. Z nežno glasbo pa so vse skupaj popeljali učenci Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Svečani blagoslov vseh razstavljenih pirhov in križevega pota je opravil salezijanski inšpektor mag. Janez Potočnik, ki se je zahvalil organizatorjem in razstavljalcem ter nekaj misli podal o postajah križevega pota. Ob tej priložnosti pa je izšel tudi deveti velikonočni zbornik, ki opsuje križeve pote.

Jože Žerdin