V sr(e)čnem medgeneracijskem gaju sredi Ljutomera lipa zacvetela je

Čebelarska zveza Slovenije vsako leto ob Dnevu zemlje podari širom Slovenije sadike majhnih, pa vendar za slovenski narod in čebele še kako pomembnih drevesc. Lepa in plemenita gesta in seveda še bolj pohvalno, da jih kar nekaj teh sadik vsako leto sedanji aktualni podpredsednik ČZS Janez Vencelj z navdušenjem in ponosom prinese tudi v našo pokrajino ob Muri. Drevo lipa vsebuje izredno veliko simbolike za nas Slovence in našo samostojno slovensko državo, velja kot središče vsega družabnega življenja, predstavlja tako rekoč sveto drevo. Sicer pa lipa nastopa kot drevo in simbol življenja, pomeni zdravje, veselje, je božje drevo, saj nobeno drevo razen lipe ni tako zdravilno, lepo, cvetoče in dišeče hkrati, pa dočaka še mogočno starost, tudi do 800 let in več, kar je nedvomno simbol vsega naravnega in nadnaravnega, simbol iz davnih časov, česar se pa večkrat sploh ne zavedamo več.

V mnogih slovenskih vaških skupnostih - tako kot na primer v Prešernovi rojstni vasi Vrbi na Gorenjskem je bil običaj, da so na kamnitih sedežih vaščani obravnavali manjše medsebojne spore, sprejemali odločitve o medsebojni pomoči pri tekočih opravilih, volili, pod lipo pa so se tudi zbirali na praznovanjih, veselicah in plesih. Tako je lipa pomenila središče skupnosti. Pod njo so se zbirale starešine, ki so pod predsedstvom župana okrog kamnite mize sprejemali tudi najpomembnejše odločitve, odločalo se je o morebitnih vojaških spopadih, skupni pomoči pri domačih opravilih, gladili so medsebojne spore ter sodili in še mnogo več.

V naših nekdanjih časih so pravzaprav lipo zasadili na vseh stičiščih družbenega življenja, tako je stala ob gradovih, cerkvah, krčmah, redko katera kmečka hiša je bila brez lipe, posadili pa so jo tudi ob vsaki večji priložnosti.

Od osamosvojitve Slovenije 1991 dalje se v spomin na tovrstne običaje vsako poletje v avgustu najpomembnejši predstavniki samostojne slovenske države udeležijo zdaj že tradicionalnega družabnega srečanja pod največjo slovensko lipo.

In od ponedeljka naprej je še ena dodatna lipa v samem centru Ljutomera, na Ormoški 22, kjer domuje ljutomerska enota Večgeneracijskega centra Pomurja. Torej na prostoru, ki ga je domača lokalna skupnost namenila za prepotrebno krepitev večgeneracijskega sodelovanja, vzajemne pomoči in pozitivnega ustvarjanja.

Pobuda za tukajšnjo zasaditev je prišla iz »štaba pokrajinskega centra nevladnih organizacij«, še ena lipa je pa ponedeljkovega dne bila odnešena v Mursko Soboto za saditev ob Hiši sadeži družbe. Nosilcem ustvarjanja v ljutomerskem VGC je tako ostal kaki dan predpriprave za izvedbo svečane zasaditve. Maksimalno so se uspešno aktivirali, in tudi s pomočjo velikega okoljevarstvenika ter pozitivnega izvajalca ukrepov za naravo Iveka Vrharja uredili vse potrebno za samo posaditev. Aktivirali so NVO, tako so na dogodku bili prisotni predstavniki Društva upokojencev Ljutomer, Območnega združenja Rdečega križa Slovenije, Slovenske filantropije, Občine Ljutomer, Vrtca Ljutomer,  Mladinskega kluba Pürga, gasilskih organizacij, Krajevne skupnosti Ljutomer, ČZS, Mladinskega sveta Ljutomer in Mladinskega centra Prlekije. Spregovorila je tudi ljutomerska županja mag. Olga Karba, podpredsednik ČZS Janez Vencelj in predstavnica VGC Pomurja Nina Stegmüller, mag. Slednji trije so tudi pričeli z zasaditvijo lipe, ter so se jim nato na županjino sugestijo še pridružili najmlajši, ki so za to častno dejanje zbrali dovolj poguma. V kulturnem programu je sodeloval Rudolf Ludvik st., Katica Cupar in prav za to priložnost ob tem dogodku zbran »pevski zbor« najmlajših iz ljutomerskega Vrtca, skupina Zmajčki, ki so se mu še na koncu pridružili vsi prisotni. Vse pa je seveda potekalo pod taktirko harmonikaša Franca Ivaneka. Prav prisrčno je bilo opazovati to generacijsko pisano družbo, ki je tako složno soustvarjala zgodovinski trenutek svečane zasaditve lipe v sr(e)čnem medgeneracijskem gaju sredi osrčja Prlekije.

Rudi Stegmüller
Foto: Drago Vaupotič, Rudi Stegmüller