Znanstveni simpozij Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije pri Sv. Juriju ob Ščavnici
Simpozij sta organizirala Zveza društev general Maister in Občina Sv. Jurij ob Ščavnici
Feliks J. Bister
V organizaciji Zveze društev general Maister in Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, je v soboto, 27. maja, potekal znanstveni simpozij z naslovom Anton Korošec in 100 let Majniške deklaracije.
Udeležence simpozija, ki predstavlja uvod v dvodnevno praznovanje 100
letnice Majniške deklaracije, katere soavtor je bil vodilni slovenski
politik v prvi polovici dvajsetega stoletja in eden izmed plejade
pomembnih mož z območja Svetega Jurija, dr. Anton Korošec, ki je pred
100 let v dunajskem parlamentu deklaracijo tudi prebral, je pozdravil
župan Občine Sv. Jurij Miroslav Petrovič. Izrazil je prepričanje, da bodo
številni eminentni zgodovinarji, sodelujoči na simpoziju, vsestransko
osvetlili lik o delo dr. Antona Korošca in pomen Majniške deklaracije za
slovenski narod.
V imenu SAZU in njenega predsednika dr. Tadeja Bajda, je zbrani zbor nagovoril akademik dr. Ivan Kreft, domačin iz Sv. Jurija, ki je dejal, da je »zelo pomembno, da se ohranja spomin na aktivnosti dr. Antona Korošca in na Majniško deklaracijo, tudi z vidika slovenske državnosti, saj je to eden od virov slovenske državnosti. Ko so podpisali v parlamentu na Dunaju majniško deklaraciji, je bilo jasno razvidno, da so sicer na demokratičen način v tedaj veljavnem parlamentu, sodelovali, vendar s pridržkom in začasno. S tem so pokazali jasno voljo, da bo prišlo slej ali prej do slovenske državnosti. Morda je trajalo nekaj dalj časa, kot se je pričakovalo in so morali general Maister in njegovi borci to uresničevati, prav posebej me pa veseli, da je ta simpozij posvečen dr. Antonu Korošcu, našemu sovaščanu iz Biserjan«.
Zaradi zadržanosti je pozdravno pismo poslal nekdanji rektor Univerze v Mariboru, prav tako Prlek, prof. dr. Ludvik Toplak. V njem je organizatorjem čestital za organizacijo in izvedbo simpozija, dr. Antona Korošca pa označil kot »nepreseženo osebnost v zgodovinskem boju in razvoju slovenskega naroda in politične identitete ter razvoju gospodarske podlage na poti v samostojno državo Republiko Slovenijo. Majniška deklaracija je bila udejanjena v teh vrednostno in politično turbolentnih časih, zato je gotovo najpravšnji čas, da ste z vsebino simpozija obudili zgodovinsko sporočilnost Antona Korošca in nanjo spomnili vse tiste, ki še niso prerasli krošnjarske in potrošniške stopnje slovenske državotvorne zavesti«.
Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev general Maister, je opisal vpliv dr. Antona Korošca na delovanje generala Maistra. Slednjega so namreč kar nekajkrat zaprli, že na Dunaju, potem v Celovcu, v Ljubljani in končno še maja 1917 v Mariboru. Dr. Korošcu kot dvornemu kaplanu je uspelo posredovati pri cesarju, da so generala izpustili. To dejstvo je pomembno vplivalo na načrtovanje poznejših dogodkov na severni meji.
V imenu enega od pobudnikov simpozija, Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine, je sodelujoče na simpoziju in ostale goste, pozdravil predsednik društva prof. Franc Čuš. Zahvalil se je vsem, ki so podprli idejo, posebej Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, Zvezi društev general Maister in Univerzi v Mariboru.
Po premierni predstavitvi filma Dr. Anton Korošec – duhovnik, urednik in politik, katerega avtorja sta prof. Franc Čuš in Ludvik Rogan, nastal pa je s finančno pomočjo Občine Sv. Jurij, se je pričel znanstveni del simpozija, v katerem so sodelovali: dr. Feliks J. Bister, dr. Igor Grdina, dr. Stane Granda, dr. Andrej Rahten, dr. Vlasta Stavbar, Aleksandra Gačić, dr. Avguštin Malle, dr. Matjaž Klemenčič, dr. Aleš Maver, dr. Renato Podberšič, dr. Jure Gašparič, mag. Tomaž Ivešić, dr. Janko Prunk, Stane Kocutar, dr. Marko Jesenšek in prof. Franc Čuš.
Ob koncu simpozija je bila predstavljena nagrajena naloga s srednješolskega tekmovanja v poznavanju sodobne zgodovine slovenskega Pot v prihodnost. Najboljšo nalogo je pod mentorstvom prof. Franca Čuša, napisala Melani Vengust z GFML.
V imenu SAZU in njenega predsednika dr. Tadeja Bajda, je zbrani zbor nagovoril akademik dr. Ivan Kreft, domačin iz Sv. Jurija, ki je dejal, da je »zelo pomembno, da se ohranja spomin na aktivnosti dr. Antona Korošca in na Majniško deklaracijo, tudi z vidika slovenske državnosti, saj je to eden od virov slovenske državnosti. Ko so podpisali v parlamentu na Dunaju majniško deklaraciji, je bilo jasno razvidno, da so sicer na demokratičen način v tedaj veljavnem parlamentu, sodelovali, vendar s pridržkom in začasno. S tem so pokazali jasno voljo, da bo prišlo slej ali prej do slovenske državnosti. Morda je trajalo nekaj dalj časa, kot se je pričakovalo in so morali general Maister in njegovi borci to uresničevati, prav posebej me pa veseli, da je ta simpozij posvečen dr. Antonu Korošcu, našemu sovaščanu iz Biserjan«.
Zaradi zadržanosti je pozdravno pismo poslal nekdanji rektor Univerze v Mariboru, prav tako Prlek, prof. dr. Ludvik Toplak. V njem je organizatorjem čestital za organizacijo in izvedbo simpozija, dr. Antona Korošca pa označil kot »nepreseženo osebnost v zgodovinskem boju in razvoju slovenskega naroda in politične identitete ter razvoju gospodarske podlage na poti v samostojno državo Republiko Slovenijo. Majniška deklaracija je bila udejanjena v teh vrednostno in politično turbolentnih časih, zato je gotovo najpravšnji čas, da ste z vsebino simpozija obudili zgodovinsko sporočilnost Antona Korošca in nanjo spomnili vse tiste, ki še niso prerasli krošnjarske in potrošniške stopnje slovenske državotvorne zavesti«.
Mag. Milan Lovrenčič, predsednik Zveze društev general Maister, je opisal vpliv dr. Antona Korošca na delovanje generala Maistra. Slednjega so namreč kar nekajkrat zaprli, že na Dunaju, potem v Celovcu, v Ljubljani in končno še maja 1917 v Mariboru. Dr. Korošcu kot dvornemu kaplanu je uspelo posredovati pri cesarju, da so generala izpustili. To dejstvo je pomembno vplivalo na načrtovanje poznejših dogodkov na severni meji.
V imenu enega od pobudnikov simpozija, Kulturnega društva za zaščito naravne in kulturne dediščine, je sodelujoče na simpoziju in ostale goste, pozdravil predsednik društva prof. Franc Čuš. Zahvalil se je vsem, ki so podprli idejo, posebej Občini Sv. Jurij ob Ščavnici, Zvezi društev general Maister in Univerzi v Mariboru.
Po premierni predstavitvi filma Dr. Anton Korošec – duhovnik, urednik in politik, katerega avtorja sta prof. Franc Čuš in Ludvik Rogan, nastal pa je s finančno pomočjo Občine Sv. Jurij, se je pričel znanstveni del simpozija, v katerem so sodelovali: dr. Feliks J. Bister, dr. Igor Grdina, dr. Stane Granda, dr. Andrej Rahten, dr. Vlasta Stavbar, Aleksandra Gačić, dr. Avguštin Malle, dr. Matjaž Klemenčič, dr. Aleš Maver, dr. Renato Podberšič, dr. Jure Gašparič, mag. Tomaž Ivešić, dr. Janko Prunk, Stane Kocutar, dr. Marko Jesenšek in prof. Franc Čuš.
Ob koncu simpozija je bila predstavljena nagrajena naloga s srednješolskega tekmovanja v poznavanju sodobne zgodovine slovenskega Pot v prihodnost. Najboljšo nalogo je pod mentorstvom prof. Franca Čuša, napisala Melani Vengust z GFML.
