Spominska soba v rojstni hiši dr. Antona Korošca v Biserjanah je bila svečano odprta
Stalna zbirka v spominski sobi je tudi pomembna popestritev turistične ponudbe v Občini Sv. Jurij
Odprtje spominske sobe dr. Antona Korošca
Zadnji vrhunec praznovanja 100-letnice Majniške deklaracije in počastitve spomina na velikega jürjovškega rojaka dr. Antona Korošca, se je odvil pred njegovo rojstno hišo v Biserjanah, kamor so se po končani proslavi pri cerkvi sv. Jurija, obiskovalci v povorki podali po poti, po kateri je v osnovno šolo pri Sv. Juriju, hodil Korošec. Pred domačijo so jih s prikazom otroških iger v času Koroščevega otroštva, pričakali učenci domače osnovne šole.
Po večletnem trudu in prizadevanjih je lokalni skupnosti in Kulturnemu
društvu za zaščito naravne in kulturne dediščine, uspelo izpolniti
obljubo, katero je predsednik društva Franc Čuš dal v pogrebnem nagovoru
ob smrti takratnega lastnika hiše Ludvika Ketiša v začetku leta 2014,
da bodo idejo o ureditvi spominske sobe dr. Antona Korošca v njegovi
rojstni hiši, uresničili.
Dela pri ureditvi sobe je, kot je v nagovoru povedal prof. Čuš, finančno in materialno podprla lokalna skupnost, ki je pred tem že pripeljala iz Beograda Koroščev mašni plašč, ki so ga darovale šolske sestre sv. Frančiška, častne gostje na otvoritvi, katere so s sabo pripeljale tudi Koroščev mašni kelih, ki ga hranijo v svojem domu v Zemunu, z njim pa je slovesni maši maševal kardinal dr. Rode. Seveda pa je neprecenljiva tudi pomoč številnih donatorjev in domačih mojstrov, ki so idejo projektantov uresničili.
Najvrednejši predmeti v Koroščevi spominski sobi so Koroščeva posmrtna maska, Koroščev mašni plašč in pohištvo, pripeljano iz Beograda, spominska ura, dar slovenske narodne skupnosti v Ameriki.
Osrednji govornik na otvoritvi spominske sobe dr. Feliks J. Bister, koroški Slovenec, eden prvih pobudnikov ureditve spominske sobe, ki ga je v času priprave doktorata na temo delovanje dr. Antona Korošca do razpada monarhije, pot v takratni Videm ob Ščavnici, prvič pripeljala leta 1965, ko je, kot je povedal, »ganjen prvič prestopil prag Koroščeve rojstne hiše, o kateri niti nisem vedel, da še obstaja. Vsi njeni lastniki, tedaj in pozneje, so me gostoljubno sprejemali«. Ob stoletnici majniške deklaracije, ki so jo nekateri imenovali kar Koroščeva deklaracija, je postavil nekaj vprašanj, na katera »naj pa odgovori vsak zase s svojo družbeno odgovornostjo: Kako ravnajo tiste občine, nad tristo jih je, ki so dr. Korošcu podelile častno članstvo, s svojo tozadevno dediščino danes? Zakaj Korošec za svojo nesporno važno in odločilno podporo ustanovitvi univerze in SAZU, ni deležen javne pozornosti? Se zavedamo edinstvenega slovenskega primera, da politik, ki je štiri desetletja merodajno oblikoval narodno usodo, v svoji domovini, današnji Republiki Sloveniji, razen v domači občini, nima ne ulice, ne ceste s svojim imenom? Vendar močno upam, da je današnja slavnostna otvoritev, tudi ob navzočnosti samega predsednika Republike Slovenije in otvoritev spominske sobe v njegovi rojstni hiši, začetek pravične ocene in osnovnega spoštovanja s strani naroda, za katerega je Korošec nesebično deloval in ki ga je ljudstvo podpiralo pri volitvah z absolutno večino oziroma celo dvotretjinsko. O tem danes marsikateri kandidat samo sanja. Ni torej skrajni čas, končno zagotoviti dr. Antonu Korošcu zasluženo mesto v našem vseslovenskem zgodovinskem spominu, neodvisno od slehernega svetovnonazorskega stališča?«, je svoj nastop zaključil dr. Bister.
V programu ob otvoritvi je sodelovala jürjovška godba in ljudske pevke iz Sv. Jurija, visoke goste in vse prisotne pa je najbolj ganil nastop 96-letne domačinke Ivanke Belec, ki je na pamet recitirala pesem, katero je recitirala leta 1940 pred Koroščevim pogrebom.
Spominsko sobo dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, so s prerezom traku simbolično odprli predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Sv. Jurij Mirko Petrovič in Alenka Ketiš, sedanja lastnica domačije, blagoslov pa je opravil kardinal dr. Franc Rode ob pomoči domačega župnika Boštjana Ošlaja.
Dela pri ureditvi sobe je, kot je v nagovoru povedal prof. Čuš, finančno in materialno podprla lokalna skupnost, ki je pred tem že pripeljala iz Beograda Koroščev mašni plašč, ki so ga darovale šolske sestre sv. Frančiška, častne gostje na otvoritvi, katere so s sabo pripeljale tudi Koroščev mašni kelih, ki ga hranijo v svojem domu v Zemunu, z njim pa je slovesni maši maševal kardinal dr. Rode. Seveda pa je neprecenljiva tudi pomoč številnih donatorjev in domačih mojstrov, ki so idejo projektantov uresničili.
Najvrednejši predmeti v Koroščevi spominski sobi so Koroščeva posmrtna maska, Koroščev mašni plašč in pohištvo, pripeljano iz Beograda, spominska ura, dar slovenske narodne skupnosti v Ameriki.
Osrednji govornik na otvoritvi spominske sobe dr. Feliks J. Bister, koroški Slovenec, eden prvih pobudnikov ureditve spominske sobe, ki ga je v času priprave doktorata na temo delovanje dr. Antona Korošca do razpada monarhije, pot v takratni Videm ob Ščavnici, prvič pripeljala leta 1965, ko je, kot je povedal, »ganjen prvič prestopil prag Koroščeve rojstne hiše, o kateri niti nisem vedel, da še obstaja. Vsi njeni lastniki, tedaj in pozneje, so me gostoljubno sprejemali«. Ob stoletnici majniške deklaracije, ki so jo nekateri imenovali kar Koroščeva deklaracija, je postavil nekaj vprašanj, na katera »naj pa odgovori vsak zase s svojo družbeno odgovornostjo: Kako ravnajo tiste občine, nad tristo jih je, ki so dr. Korošcu podelile častno članstvo, s svojo tozadevno dediščino danes? Zakaj Korošec za svojo nesporno važno in odločilno podporo ustanovitvi univerze in SAZU, ni deležen javne pozornosti? Se zavedamo edinstvenega slovenskega primera, da politik, ki je štiri desetletja merodajno oblikoval narodno usodo, v svoji domovini, današnji Republiki Sloveniji, razen v domači občini, nima ne ulice, ne ceste s svojim imenom? Vendar močno upam, da je današnja slavnostna otvoritev, tudi ob navzočnosti samega predsednika Republike Slovenije in otvoritev spominske sobe v njegovi rojstni hiši, začetek pravične ocene in osnovnega spoštovanja s strani naroda, za katerega je Korošec nesebično deloval in ki ga je ljudstvo podpiralo pri volitvah z absolutno večino oziroma celo dvotretjinsko. O tem danes marsikateri kandidat samo sanja. Ni torej skrajni čas, končno zagotoviti dr. Antonu Korošcu zasluženo mesto v našem vseslovenskem zgodovinskem spominu, neodvisno od slehernega svetovnonazorskega stališča?«, je svoj nastop zaključil dr. Bister.
V programu ob otvoritvi je sodelovala jürjovška godba in ljudske pevke iz Sv. Jurija, visoke goste in vse prisotne pa je najbolj ganil nastop 96-letne domačinke Ivanke Belec, ki je na pamet recitirala pesem, katero je recitirala leta 1940 pred Koroščevim pogrebom.
Spominsko sobo dr. Antona Korošca v njegovi rojstni hiši v Biserjanah, so s prerezom traku simbolično odprli predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, župan Občine Sv. Jurij Mirko Petrovič in Alenka Ketiš, sedanja lastnica domačije, blagoslov pa je opravil kardinal dr. Franc Rode ob pomoči domačega župnika Boštjana Ošlaja.
